Pomagati sočloveku, ne da bi pričakovali kaj v zameno, je vedno plemenito dejanje, dejanje največje solidarnosti in ljubezni pa je darovanje organov in tkiv, s čimer je mogoče izboljšati ali celo rešiti življenje. Gre za konkretno pomoč bližnjemu v najhujši stiski. S presaditvijo organov so leta 2019 v Centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana presadili 95 organov (38 ledvic, 22 src, 24 jeter, 10 pljuč in 1 trebušno slinavko). Njihovo delo pa se stalno izboljšuje.

Daj Življenju priložnost - pregled statističnih podatkov za leto 2019 


Zavod Slovenija-Transplant, foto: Tatjana Splichal

»V zadnjih dveh letih se lahko pohvalimo s programom za presaditev pljuč, ki je ravno v teh dneh samostojno zaživel, tako da našim bolnikom ni več potrebno na presaditev na Dunaj, pač pa so lahko vsi operirani v UKC Ljubljana,« je povedal dr. Andrej Gadžijev, dr. med, ki je pomočnik direktorice za strokovno-medicinske zadeve v zavodu Slovenija-transplant.

Po številu presaditev na milijon prebivalcev se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav članic Eurotransplanta, s katerim sodeluje že 20 let, v celotni Evropi pa je v zlati sredini.

Opredeljenih je malo darovalcev, tudi zaradi nezaupanja in strahu pred smrtjo

Kljub dobrim rezultatom in splošni naklonjenosti darovanju organov pa se je za vpis v nacionalni register darovalcev po smrti opredelilo manj kot 0,5 odstotkov Slovencev, kar po mnenju Andreja Gadžijeva kaže na precejšno neodločenost Slovencev, ko je treba sicer ustno izraženo voljo tudi pravno-formalno urediti.

»Takrat pridejo na plan številni dvomi, ki večinoma izvirajo iz strahu pred smrtjo in z raznimi vražami, povezanimi s to temo. Tako je eden od pogostih dvomov nezaupanje v zdravstveni sistem, ki se zanimivo pojavlja tako pri možni opredelitvi za kot pri opredelitvi proti darovanju (v prvem primeru 'me bodo zdravili tako, da bom postal možgansko mrtev', v drugem primeru 'me ne bodo ustrezno zdravili, ker ne želim drugim pomagati z darovanjem po smrti').

Marsikdo tudi verjame, da lahko z odločanjem za darovanje predčasno prikliče smrt, spet drugi so v dvomih, ali bodo organe res dobili 'dobri' ljudje. Neredko se pojavljajo pri določeni vrsti veroizpovedi dvomi oziroma napačne trditve, da je za prehod v onostranstvo potrebna integriteta celega telesa.«

Dr. Andrej Gadžijev, foto: Oskar Letonja

Prizadevanja zavoda Slovenija-transplant za pravilno ozaveščenost

Vse te dvome si prizadeva razbliniti zavod Slovenija-transplant, ki posreduje zdravstveni in splošni populaciji aktualne in jasne informacije o donorski in transplantacijski dejavnosti v Sloveniji in preostalih državah članicah Eurotransplanta, sodeluje pri izobraževanju in ozaveščanju javnosti o transparentnem delovanju, rezultatih in tudi stališčih verskih skupnosti. Na prenovljeni spletni strani odgovarjajo na najpogostejša vprašanja o darovanju in presaditvi organov in tkiv.

»Pozitivno ozračje poskušamo ustvariti z jasnimi odgovori, podprti z izjemnimi rezultati, ki jih Slovenija dosega na področju donorske in transplantacijske dejavnosti, kjer smo ponekod v samem svetovnem vrhu že vrsto let. Eden od pomembnejših dogodkov je Evropski dan darovanja (to je drugo soboto v oktobru, op. a.), na katerem vedno pripravimo posebno presenečenje, ki je povezano z ozaveščanjem javnosti o možnosti in načinih zdravljenja s presaditvijo. Izdajamo tudi letno publikacijo o dosežkih naše dejavnosti. Publikacija je dostopna vsem na naši spletni strani,« razlaga dr. Gadžijev.

Leta niso ovira za darovanje organov in tkiv

Od leta 2018 se je postopek za opredelitev za darovanje organov po smrti, proti njemu ali za preklic precej poenostavil, saj je to mogoče kar prek spletnega portala eUprava. Še vedno pa je mogoča osebna opredelitev na pooblaščenih mestih (na večini območnih združenj Rdečega križa, nekaterih lekarnah, zavodih za transfuzijsko medicino in na zavodu Slovenija-transplant). Seznam pooblaščenih mest s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani Slovenija-transplanta.

Za darovanje organov in tkiv po smrti se lahko odloči državljan oz. rezident Slovenije, sposoben samostojnega odločanja, starejši od 15 let, v času življenja pa lahko nekatere organe darujejo vsi polnoletni, ki se lahko samostojno odločajo. Po smrti je lahko po dogovoru s svojci darovalec lahko kdor koli, tudi novorojenček ali starostnik, čeprav se v času življenja ni uradno opredelil.
»Pogosto so za zdravljenje s presaditvijo primerni organi in tkiva darovalcev, starejših od 80 let,« pojasnjuje dr. Gadžijev. »Za darovanje so potrebni jasen dokaz o možganski smrti, pozitivna opredelitev umrlega glede darovanja po smrti (pridobljena s pogovorom s svojci in/ali vpogledom v register opredeljenih oseb glede darovanja po smrti) in izpolnjevanje meril primernosti za darovanje, ki jih postavijo zdravniki specialisti posameznih strok pred in med samim odvzemom organov in tkiv.«

Mogoče je tudi darovanje v času življenja, najpogostejše je darovanje krvi

Darovanje organov in tkiv ni nujno povezano s smrtjo. Kot je povedal dr. Gadžijev, lahko v času življenja darujemo eno ledvico (če imamo dve), del pljuč, del jeter ali del črevesja. V Sloveniji se za zdaj izvaja le presaditev ledvic živih darovalcev.

Najbolj znana pri darovanju tkiv je krvodajalska akcija, mogoče pa je tudi darovati krvotvorne matične celice in reproduktivne celice. Zdravljenje s temi tkivi je sicer zelo pogosto in uspešno.

Čakanje na ustrezen organ: od nekaj dni do skoraj enega leta

O čakalnih vrstah lahko veliko slišimo v medijih. Težko je čakanje na organ, ki bi olajšal ali celo rešil življenje. Koliko časa lahko čakajo pacienti na organ, je odvisno od stanja bolnika in organa, ki ga potrebuje, razlaga dr. Gadžijev. Bolnik lahko potrebuje novo srce v roku 2 tednov do 2 mesecev, nova jetra pa pogosto v samo 2 dneh! Seveda v teh primerih govorimo o urgentnem poslabšanju bolnikov na čakalnem seznamu, ki bi bili brez sodelovanja z državami članicami Eurotransplanta obsojeni na smrt, saj v tem pogledu absolutno nismo in ne moremo biti samozadostni.« Povprečne čakalne dobe so: za presaditev srca in jeter približno 250 dni, za presaditev ledvic pa 300 dni.

Na nov organ v Sloveniji zdaj upa 209 pacientov

Trenutno na presaditev čaka 209 pacientov, in sicer 52 na srce, 29 na jetra (od tega 1 v kombinaciji z ledvico), 121 na ledvico (od tega 1 v kombinaciji z jetri, 3 v kombinaciji s trebušno slinavko), 4 na trebušno slinavko (od tega 3 v kombinaciji z ledvico) in 7 na pljuča (stanje na dan 7. 7. 2020).

Po presaditvi je z napredkom medicine vse manj komplikacij

Zdravniki spremljajo paciente, ki so prejeli organ, tudi po operaciji, to se praktično nikoli ne konča. Z novim organom se je namreč treba naučiti živeti, pove dr. Gadžijev. Pacienti morajo slediti navodilom zdravnika, se morda čemu tudi odreči, sicer lahko resno ogrozijo svoje zdravje, in redno jemati imunosupresivna zdravila, ki pa imajo lahko resne stranske učinke.


Prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, direktorica zavoda Slovenija-transplant, foto: Tatjana Splichal

»Se pa z napredkom farmacije in novimi kirurškimi tehnikami število zavrnitev in pooperativnih komplikacij zmanjšuje. Redne laboratorijske kontrole in ambulantno sledenje (tudi na daljavo) so nekaj, s čimer se mora sprijazniti vsak prejemnik organov, ki gre pred presaditvijo in včasih tudi po njej obvezno skozi obravavo kliničnih psihologov. Ti so pogosto tisti, ki dokončno ocenijo, ali je bolnika sploh ustrezno prijaviti na čakalni seznam za zdravljenje s presaditvijo.«

Darovanje organov in tkiv po smrti je anonimno

Prejemnik organa svojcev darovalca ne pozna, lahko pa se jim zahvali v anonimnem pismu. Anonimnost je zagotovljena, da ne bi prišlo do čustvenih navezav in podaljšanega žalovanja ob izgubi ljubljene osebe.

Ko pa organ daruje živ darovalec, pa gre običajno za člana znotraj iste družine ali med osebama, ki sta čustveno povezani.

Več o darovanju organov, mogočih darovalcih, postopkih darovanja, infomracijah o organih, ki jih je mogoče darovati v času življenja ali po smrti, in odgovorih na podobna vprašanja, si preberite v priloženem intervjuju z direktorico zavoda Slovenija-transplant prim. Danico Avsec. Intervju je bil objavljen v reviji Praznična.



Preberite tudi:

Izgovor manj, opredelitev več
Opredelitev za darovanje organov ali proti temu je zdaj mogoča kar prek spletnega mesta eUprava.