Zaradi številnih pomislekov in različnega razumevanja uredbe je ministrstvo začelo pogovore in usklajevanja z deležniki, najprej z združenji občin, ki jih problematika najbolj zadeva. »Ker obstajajo želje in potrebe po nadaljevanju pogovorov in ureditvi tega področja, bomo pogovore nadaljevali, oblikovali nov predlog in ga šele nato uvrstili v javno obravnavo,« so zapisali na ministrstvu.

Meritve hrupa po 22. uri

V Predlogu uredbe je bila, menda za namen učinkovitejšega nadzora, zahtevana izvedba meritev hrupa za vse prireditve in shode, ki se izvajajo tudi v času noči. Hkrati je opredeljevala največje število prireditev, ki trajajo tudi v času noči (18 letno), ki se lahko izvedejo na istem prireditvenem kraju v enem koledarskem letu.

Udarec za gasilske veselice

Uredba bi močno udarila tudi gasilske veselice, ki imajo v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo, še vedno pa jih – po besedah Iztoka Zajca iz Gasilske brigade Ljubljana za STA – pripravlja večina od 1300 gasilskih društev v državi. V zadnjih sedmih letih, izvzemši dve koronski, je bilo letno v Sloveniji izpeljanih 570 veselic.

Nezadovoljstvo javnosti

Glasno so se odzvali v obeh opozicijskih strankah. V SDS poudarjajo, da je predlog – kot je pojasnil poslanec Andrej Kosi – v javnosti vzbudil veliko nezadovoljstva, denimo Gasilske zveze Slovenije, GZS Zbornice industrije sejmov in srečanj kot Gospodarskega interesnega združenja koncertnih organizatorjev Slovenije.

Središče vaškega družbenega življenja

»Slovenska posebnost je prostovoljstvo, ki se najbolj izraža v prostovoljnih gasilskih društvih, ki so pogosto tudi središče vaškega družbenega življenja in z različnimi prireditvami, ki jih organizirajo, krepijo povezanost med ljudmi in hkrati zbirajo finančna sredstva. Uredba pa bi takšne prireditve onemogočila; če bo sprejeta, gasilskih veselic ne bo več,« izpostavlja Kosi.

Veliki stroški

Uredba je predvidevala, da bi moral organizator, če bi bila prireditev po 22. uri, pri podajanju prošnje za izdajo odločbe o dovolitvi začasne obremenitve hrupa po 22. uri predložiti elaborat ocene hrupa, ki bi ga moral nato pooblaščeni izvajalec meriti, in v 30 dneh po prireditvi predložiti rezultat meritev, vse to pa veliko stane, zatrjuje Kosi.

Le 17 pooblaščenih izvajalcev

»Pooblaščenih izvajalcev imamo zgolj 17, v Sloveniji pa je lahko več kot 17 prireditev istočasno, kar bi dodatno oteževalo organizacijo prireditev in zmanjševalo njihovo ekonomsko upravičenost. Sporno je bilo tudi, da bi med dvema prireditvama na istem prizorišču moralo preteči 7 dni, vseh prireditev letno pa bi bilo lahko samo 18,« dodaja.

Onemogočanje celodnevnih prireditev

Prireditev, na kateri se uporablja zvočne naprave, bi lahko trajala kvečjemu 8 ur in najpozneje do 24. ure, razen v primerih praznikov, dneva prostih dni ali tradicionalnih prireditev – takrat pa do 2. ure zjutraj. To bi po mnenju Kosija onemogočalo daljše prireditve čez ves dan: pri gasilcih so večkrat gasilska tekmovanja podnevi in potem zvečer in ponoči gasilske veselice.

Demontaža šele zjutraj

Kot problematično vidi tudi, da bi se v čas prireditve štela tudi montaža in demontaža prireditve, toda šele po 7. uri. Če bi se prireditev zaključila ponoči, bi morali organizatorji pustiti vse do jutranjih ur, ko bi lahko šele lahko opravili demontažo, kar je sporno, ker je včasih potrebna tudi zapora prireditve, ki bi se s tem podaljševala.

V SDS ostro proti ...

»Gre za uredbo, ki onemogoča družbeno življenje ljudi, zlasti pa pridobitev dodatnih finančnih sredstev gasilk in gasilcev. V SDS ji ostro nasprotujemo in bomo podali zahtevo za sklic izredne seje matičnega Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer bomo želeli dodatna pojasnila,« je še pred odločitvijo ministrstva podčrtal poslanec.

... prav tako v NSi

Tudi v NSi so besedilo uredbe podrobno preučili in se pridružujejo opozorilom združenj občin, gasilskih organizacij in organizatorjev prireditev, ki utemeljeno opozarjajo, da bi sprejem uredbe v takšni obliki močno omejil, marsikje pa celo popolnoma onemogočil izvedbo prireditev, poudarja poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Birokracija in vse večji stroški

Dodaja, da se številni organizatorji, zlasti prostovoljci, v različnih društvih že danes vse težje odločajo za organizacijo prireditev in veselic – predvsem zaradi vse večjih stroškov in birokracije. V NSi zato opozarjajo, da bi sprejem uredbe pomenil, da se organizatorji za izvedbo prireditev ne bodo več odločali.

Spodbujanje ljudi in društev

Zato so v stranki, še pred odločitvijo ministrstva, vložili zahtevo za sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora, saj menijo, da bi morala vlada storiti vse, da se organizacija prireditev olajša in debirokratizira. Ljudi in društva, ki se trudijo, da lokalna okolja živijo, bi bilo po njihovem treba spodbujati, da pri tem vztrajajo, ne pa jih onemogočati na vsakem koraku.

Akcijski načrt za debirokratizacijo postopkov

»Na nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor zahtevamo, da resorni minister pojasni namen priprave uredbe. V NSi bomo zahtevali, da vlada uredbe v takšni obliki ne sprejme. S sklepom pa želimo vladi naložiti tudi, da pripravi poseben akcijski načrt za debirokratizacijo upravnih postopkov za izvedbo prireditev,« je bil jasen Reberšek.

Najbolj sporni deli uredbe

Kot najbolj sporne dele uredbe v NSi izpostavljajo, da bi morali organizatorji za pridobitev dovoljenja (od 22. ure dalje) priložiti izračun emisije zvoka iz zvočnikov, da bi lahko (de)montaža prizorišč potekala šele od 7. ure zjutraj dalje, da bi moralo med posameznimi prireditvami na istem kraju preteči vsaj 7 dni razmika.

Zvočne naprave do največ 8 ur

Pa tudi, da se na prireditvi zvočne naprave ne bi smele uporabljati več kot 8 ur dnevno, od tega največ 2 uri v času noči in največ do polnoči; in da bi moral organizator v času trajanja prireditev ponoči izvesti meritev hrupa prireditve (izvajala bi jo lahko le pooblaščena oseba) in poročilo v 30 dneh posredovati Občini in ministrstvu.

Odkimali tudi v koalicijski SD

Tudi v koalicijski SD so ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra pozvali, naj umakne gradivo in v ponovnem usklajevanju pripravi manj administrativno omejujoče rešitve za organizatorje prireditev. Na ministrstvu so sprva sicer »nasprotovali zavajajočim informacijam«, da s Predlogom uredbe onemogočajo izvedbo prireditev.

Prvi odziv ministrstva

Po njihovem so želeli s predlogom urediti možnosti, da se v lokalnem okolju prireditve izvajajo, a hkrati okoliškim prebivalcem omogočiti pravico do spanja. Dodajajo, da je hrup pomemben okoljski dejavnik, ki ga je treba urejati in zagotoviti ljudem temeljne človekove pravice in ustrezen življenjski in bivalni prostor za življenje v lokalnem okolju.

Le za prireditve in shode na prostem

V prvem odzivu so pojasnili še, da se je javna razprava končala v ponedeljek, vse predloge bodo pregledali in ustrezno dopolnili predlog, ki bi nadomestil zdajšnjo uredbo, po njihovem pa se v primeru veselic razlikuje le v tem, da uvaja meritve hrupa, če prireditev traja dlje od 22. ure. Določbe nove uredbe bi veljale le za prireditve in shode na prostem.

Odziv mestnih občin

Po odločitvi ministrstva o umiku spornega predloga uredbe so v Združenju mestnih občin Slovenije za STA poudarili, da bi uredba v trenutni obliki pomenila dodatne administrativne in finančne obremenitve za organizatorje prireditev, vključno z občinskimi javnimi zavodi, kar bi imelo negativne posledice na število prireditev v mestih.