Na Krko k sv. Kozmi in Damijanu za zdravje in mir
Na Krko k sv. Kozmi in Damijanu za zdravje in mir
Ker je v župnijskem občestvu precej navdušenih pohodnikov, je bil župnikov predlog hitro sprejet. Gospod župnik je skrbno pripravil traso in romarji smo se lotili rednih priprav za okoli 35 kilometrov dolgo pot, ki naj bi jo prehodili 13. marca, na papeško nedeljo.
Romarji smo zaradi covida ostali brez svojega vodnika: po temeljitih pripravah našemu »Mojzesu«, župniku Damjanu, ni bilo dano videti »obljubljene dežele«.
Ker pa Gospodova pota niso naša pota, je v tednu pred predvidenim datumom župnik Damjan zbolel za covidom, kar je pomenilo, da smo romarji ostali brez svojega vodnika: po temeljitih pripravah našemu »Mojzesu« ni bilo dano videti »obljubljene dežele«. Kljub temu se je v nedeljo po jutranji sveti maši, ki jo je daroval generalni vikar novomeške škofije Peter Kokotec, in po prejetem romarskem blagoslovu skupina romarjev odpravila v mrzlo, toda s soncem obsijano jutro. Posebej veseli smo bili petih članov župnijske mladinske skupine, ki so romanje poživili z molitvijo rožnega venca in prepevanjem.
Po približno 20 prehojenih kilometrih nas je v Strugah prijazno sprejel tamkajšnji župnik Marinko Bilandžić. Tam se je začetni skupini pridružilo še nekaj romarjev: med njimi tudi sestri usmiljenki Barbara in Helena iz redovne skupnosti v Kočevju. Kočevski župnik Damjan je poskrbel tudi za »domače« vodiče, ki so nas pospremili po gozdnih poteh proti našemu cilju. Od Velikega Korinja do Krke smo tako hodili v spremstvu letošnjega novomašnika Janeza Meglena.
Na Krki nas je pričakal tamkajšnji župnik Dejan Pavlin, nekdanji kočevski kaplan.
Da bi se romanja lahko udeležili tudi župljani, ki jim večurna hoja predstavlja prevelik izziv, je iz Kočevja zgodaj popoldne odpeljal tudi romarski avtobus s postankom na Zaplazu, kjer so se kočevski župljani udeležili redne romarske svete maše in se nato odpeljali proti Krki.
Na Krki nas je vse skupaj pričakal tamkajšnji župnik Dejan Pavlin, nekdanji kočevski kaplan, v župnijski cerkvi pa smo opravili pobožnost križevega pota in se priporočili sv. Kozmi in Damijanu – ne le za zaključek epidemije, temveč tudi za tako željen mir v svetu.