Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na kratko: WHO proti univerzalnemu dostopu do poživitvenih odmerkov

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 09. 12. 2021 / 08:54
Oznake: Slovenija, Svet
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 09.12.2021 / 19:29
Ustavi predvajanje Nalaganje
Na kratko: WHO proti univerzalnemu dostopu do poživitvenih odmerkov
Dokler ni na voljo dovolj cepiv, ostaja prednostna naloga, da morajo najprej vsi dobiti priložnost za prvi oziroma dva odmerka cepiva FOTO: Tatjana Splichal

Na kratko: WHO proti univerzalnemu dostopu do poživitvenih odmerkov

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) še naprej nasprotuje univerzalnemu dostopu do poživitvenih odmerkov proti koronavirusni bolezni, saj bi po njihovem mnenju morali najprej omogočiti, da vsi dobijo prvi odmerek.

Dokler ni na voljo dovolj cepiv, ostaja prednostna naloga, da morajo najprej vsi dobiti priložnost za prvi oziroma dva odmerka cepiva, kajti polno cepljeni so dovolj dobro zaščiteni pred hujšim potekom koronavirusne bolezni najmanj pol leta, poroča STA. Evropska agencija za zdravila (Ema) pa je danes sporočila, da je cepljenje s poživitvenim odmerkom cepiva proti koronavirusni bolezni varno in učinkovito že tri mesece po prvotnem cepljenju. Zaenkrat tudi kaže, da so okužbe z novo koronavirusno različico omikron »večinoma blage«. M. M. Š.

Dolgotrajna oskrba bo odslej sistemsko urejena

V Državnem zboru so danes s 44 glasovi za in 42 proti sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se po približno 20 letih prizadevanj to področje sistemsko ureja. Po navedbah STA zakon določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.
M. M. Š.

Velika Britanija z vojsko na pomoč Poljski in Litvi

Velika Britanija namerava na Poljsko in v Litvo poslati dodatne vojake, saj se državi soočata s povečanim tokom migracij iz Belorusije. Na Poljsko nameravajo poslati 140 vojaških inženirjev, še eno ekipo pa bodo poslali v Litvo, poroča STA. Britanski vojaki bodo na Poljsko predvidoma prispeli konec decembra, tam pa bodo ostali do aprila. Sodelovali bodo s poljskimi vojaki ob meji z Belorusijo. Na Poljskem je že 150 britanskih vojakov v okviru misije zveze Nato. V Litvi bo izvidniška ekipa britanskih vojakov ugotavljala, ali lahko Velika Britanija pri soočanju s trenutnimi izzivi pomaga s svojim znanjem in sposobnostmi. Napotitev dodatnih vojakov se dogaja v času krepitve napetosti z Rusijo, ki krepi navzočnost v bližini Ukrajine. M. M. Š.

Slovenija ostaja na temno rdečem seznamu

Na danes osveženem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) z izjemo redkih predelov v Evropi ta skoraj v celoti ostaja obarvana rdeče ali temno rdeče, tudi Slovenija. Glede na zemljevid je v temno rdečo obarvana skoraj celotna srednja Evropa, poleg tega tudi Irska, Grčija in vse baltske države. Še najboljšo epidemiološko sliko imajo na Iberskem in Apeninskem polotoku. M. M.

Strošek korupcije v Sloveniji do 3,5 milijarde evrov

Letošnji mednarodni dan boja proti korupciji, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom »Tvoja pravica, tvoja vloga, reci ne korupciji.« Po nekaterih ocenah za Slovenijo bi lahko letni strošek korupcije znašal do 3,5 milijarde evrov. Že pred dnevi je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi dejal, da zaradi korupcije tako družba kot posamezniki izgubljamo zelo veliko. Če bi ta sredstva usmerili v socialno ogrožene, v Sloveniji ne bi bilo nikogar, ki bi živel pod pragom revščine, poroča STA. M. M.

ZDA do leta 2050 ogljično nevtralne?

Ameriški predsednik Joe Biden je po poročanju STA v sredo podpisal izvršni ukaz za ogljično nevtralnost zvezne vlade do leta 2050. Ta predvideva tudi 65-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 in izključno električna vozila za zvezno vlado do leta 2035. M. M.

Pahor na Bidnovem vrhu za demokracijo pozval k spoštljivemu dialogu

Predsednik republike Borut Pahor je danes na virtualnem vrhu za demokracijo, ki ga gosti predsednik ZDA Joe Biden, opozoril na krizo zaupanja v demokratične ustanove ter nizko raven politične in pravne kulture. Pozval je k spoštljivemu dialogu, ki vsebuje tudi pripravljenost na usklajevanje različnih pogledov. Po navedbah STA je v video nagovoru uvodoma izpostavil, da tako Slovenija kot druge države zmorejo in morajo narediti še več na področju liberalne demokracije, ki temelji na vladavini prava in popolnem spoštovanju človekovih pravic. Opozoril pa je, da demokracija ne pomeni le delujočih demokratičnih ustanov, temveč tudi visoko raven politične in pravne kulture. Predsednik Pahor težavo vidi v nenaklonjenosti dialogu, »ki ne pomeni le predstavitve lastnih stališč, temveč tudi pripravljenost za usklajevanje različnih pogledov«. M. M. Š.

V Avstriji cepljenje proti covidu-19 obvezno od 14. leta naprej

Cepljenje bo od februarja obvezno za vse, ki imajo v državi prebivališče in so stari 14 let ali več, izjeme bodo nosečnice in osebe, ki se ne bodo cepile iz zdravstvenih razlogov. Štirikrat letno bodo v Avstriji organizirali t. i. cepilne dneve, ko se bodo morali vsi, za katere velja obvezno cepljenje, cepiti ali pa v centralni cepilni register vnesti utemeljen razlog, zakaj tega niso storili. Prvi tak dan bo 15. marca. Kdor tega ne bo storil, bo zanj predvidena denarna kazen v višini do 3.600 evrov, odvisno od višine osebnih prihodkov. Po besedah vladnih predstavnikov je cilj ukrepa zaščita javnega zdravja z učinkovitimi in sorazmernimi sredstvi, kar cepljenje je.
M. M. Š.

Po svetu zaprtih 293 medijskih delavcev

Po poročanju newyorškega Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) je bilo v letošnjem letu po svetu zaprtih rekordno število medijskih delavcev, kar 293. Kot piše v letnem poročilu, ki ga navaja STA, je bilo 50 novinarjev zaprtih na Kitajskem, 26 v Mjanmaru, 25 v Egiptu, 23 v Vietnamu in 19 v Belorusiji, 24 predstavnikov sedme sile pa je izgubilo življenje. M. M.

Slovenija znova kandidatka za nestalno članico Varnostnega sveta ZN

Slovenija bo danes v New Yorku uradno najavila kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje od leta 2024 do 2025. Pred tem je Slovenija to mesto zasedala v letih 1998 in 1999, leta 2011 pa je bila na volitvah primorana priznati premoč Azerbajdžanu. Po navedbah STA ta odločitev pomeni nadaljevanje dejavne zunanje politike Slovenije po uspešno izvedenem predsedovanju Svetu Evropske unije. Vzhodnoevropski območni skupini, v katero v okviru ZN sodi Slovenija, v obdobju med 2024 in 2025 pripada en nestalni sedež, za katerega se poleg Slovenije poteguje še Belorusija. Volitve v Generalni skupščini ZN so predvidene junija 2023. M. M. Š.

Dosežen dogovor o mobilnem gostovanju 

Po dolgih in intenzivnih pogajanjih sta Svet EU, ki mu trenutno predseduje slovenska ekipa, in Evropski parlament v današnjih zgodnjih jutranjih urah vendarle dosegla dogovor in uspešno zaključila pogajanja o mobilnem gostovanju brez dodatnih stroškov. Z dogovorom bo storitev »gostovanje kot doma« podaljšana do leta 2032, s čimer bodo lahko državljani EU tudi po izteku sedanje uredbe med potovanjem v drugih državah EU še naprej opravljali klice, pošiljali kratka sporočila (sms) ali uporabljali mobilne podatke enako kot doma, so sporočili z ministrstva za javno upravo. M. M.

Velika Britanija: največji izbruh ptičje gripe doslej

V Združenem kraljestvu se trenutno soočajo z največjim izbruhom ptičje gripe doslej. Po navedbah tamkajšnje vlade so morali letos usmrtiti približno pol milijona ptic. Bolezen ogroža predvsem gosi, race in labode, umrlo pa naj bi tudi nekaj ptic ujed. Lastniki ptic v Veliki Britaniji morajo imeti vse ptice v zaprtih prostorih in dosledno spoštovati stroge varnostne ukrepe za zajezitev širjenja te bolezni, poroča STA, kar med drugim pomeni redno čiščenje in razkuževanje oblačil, opreme in vozil ter omejevanje dostopa nenujnim delavcem in obiskovalcem. Ptičja gripa sicer predstavlja nizko tveganje za zdravje ljudi. M. M. Š.

V tekmi 93 držav 

V tekmi za kandidaturo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film 2022 je 93 držav, sporočilo Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti povzema STA. Slovenski predstavnik je film Sanremo v režiji Miroslava Mandića. M. M.

1.200 evrov kazni za navijačico s transparentom s Toura

Navijačici, ki je na letošnji kolesarski dirki po Franciji s transparentom in ponesrečenim poskusom iskanja televizijske pozornosti povzročila množični padec kolesarjev, je danes sodišče v Brestu izreklo 1.200 evrov globe in še dodatnih 500 evrov, ki jih mora plačati združenju francoskih kolesarskih klubov, poroča STA. Sodišče imena 31-letne Francozinje ni razkrilo, da bi preprečilo spletno nadlegovanje. Po besedah tožilstva je navijačica spoznala, kako nevarno je bilo njeno početje, ter ga iskreno obžalovala, doslej pa še ni imela kriminalne kartoteke. Nesrečni dogodek se je pripetil 26. junija, ko je gledalka prišla spremljat prvo etapo Toura z namenom, da bi televizijske kamere opazile njeno sporočilo. Z napisom na velikem kosu kartona je želela pozdraviti dedka in babico, ker pa je stopila predaleč na cesto, je povzročila skupinski padec številnih kolesarjev, med njimi tudi našega Primoža Rogliča. M. M. Š.

Sovražni govor na seznamu kaznivih dejanj?

Evropska komisija je danes predstavila pobudo za vključitev sovražnega govora in kaznivega dejanja iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj. V Bruslju so ob porastu sovražnega govora prepričani, da je to vseevropski izziv in da je nujen skupni ukrep Evropske unije, poroča STA. Po mnenju evropskega komisarja za pravosodje Didiera Reyndersa taki pojavi ne smejo oslabiti naše demokracije. V ta namen je treba razširiti obstoječi evropski seznam kaznivih dejanj iz pogodbe o delovanju Evropske unije in če bodo države članice pobudo odobrile, bo lahko Evropska komisija predstavila zakonodajni predlog. M. M. Š.

Kupi v trgovini

Za notranjo osvoboditev
Družbena vprašanja
14,94€
Nalaganje
Nazaj na vrh