Bidnova vlada se po navedbah STA že previdno pripravlja na razglasitev zmage nad koronaepidemijo, čeprav zaradi koronavirusne bolezni dnevno še vedno umre okoli 2.000 Američanov. V ZDA je doslej proti covidu-19 cepljenih 65 odstotkov prebivalcev, kar je več kot 212 milijonov ljudi, zaradi okužb in cepljenj je trenutno okoli 73 odstotkov prebivalcev ZDA odpornih na omikron, do sredine marca pa naj bi bilo takšnih več kot 80 odstotkov. Število novih okužb s koronavirusom je v ZDA padlo z več kot 700.000 na dan v januarju na 130.000 dnevno. Doslej se je v ZDA s koronavirusom okužilo 78,3 milijona ljudi, umrlo pa jih je več kot 931.400. M. M. Š.

Velika Britanija: zaradi nevihte Eunice izredne vremenske razmere

Za dele Anglije, vključno z Londonom, so ponoči pred prihodom nevihte Eunice izdali rdeče vremensko opozorilo za veter, ki pomeni najvišjo stopnjo nevarnosti. Hude težave z vremenskimi razmerami imajo tudi drugi deli britanskega otočja, vključno z Walesom, Škotsko in Irsko, poroča STA. Poleg opozorila za veter je bil že pred tem izdan rdeč vremenski alarm zaradi kombinacije visoke plime, nevarnih valov in močnega vetra, ki danes do večernih ur velja na obali jugozahodne Anglije in južnega Walesa. Na jugozahodu Irske je na tisoče gospodinjstev danes zjutraj ostalo brez elektrike, tako na Irskem kot v Angliji so danes marsikje zaprte šole. Na Škotskem pa se medtem soočajo z izrednimi razmerami predvsem zaradi velikih količin snega, ki močno ovirajo promet po več delih države. Pričakovati je tudi, da bo nevihta Eunice povzročila obsežnejše motnje pri potovanjih: v Walesu so danes prekinili vse železniške povezave. M. M. Š.

Putin o »poslabšanju razmer« na vzhodu Ukrajine, Nizozemska Ukrajini pošilja orožje

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da se razmere na vzhodu Ukrajine slabšajo, medtem ko ga zahodne zaveznice obtožujejo, da načrtuje skorajšnji napad na to državo, poroča STA. Putin, ki od Zahoda zahteva obljube, da se Nato ne bo širil na Vzhod, nenehno zagotavlja, da so ruske vojaške vaje »izključno obrambne narave in nikogar ne ogrožajo«. Jutri bo osebno nadzoroval vojaške vaje, na katerih bodo sodelovale tudi moskovske strateške sile in bodo med drugim vključevale izstrelitve balističnih in manevrirnih raket. Iz Haaga pa medtem prihaja vest, da bo Nizozemska Ukrajini poslala sto ostrostrelskih pušk z ustreznim strelivom, radarsko opremo in detektorje min, s čimer naj bi Haag odgovoril na prošnjo ukrajinske vlade po pomoči. Nizozemska vlada kljub temu še vedno računa, da se bo ukrajinska kriza rešila z diplomacijo. M. M. Š.

Šest afriških držav bo lahko proizvajalo svoja cepiva mRNK

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da so izbrali šest afriških držav, ki bodo ob hudem pomanjkanju zdravil in cepiv ter zelo nizki precepljenosti proti koronavirusni bolezni na tej celini prejele dostop do tehnologije, ki jim bo omogočila lastno proizvodnjo cepiv mRNK. Kot prve bodo dostop do tehnologije za izdelavo te vrste cepiv dobile Kenija, Nigerija, Senegal, Egipt, Južna Afrika in Tunizija, s tem pa naj bi WHO Afriki omogočila izdelavo lastnih cepiv in zdravil za boj proti covidu-19 in drugim boleznim, poroča STA. Trenutno v Afriki, kjer živi približno 1,3 milijarde ljudi, izdelajo le en odstotek cepiv, ki jih uporabljajo na tej celini. Ob tem je bilo do začetka februarja v celoti cepljenih le 11,3 odstotka Afričanov. M. M. Š.

Brazilija: po uničujočem neurju znova grozi močno deževje

Prebivalce brazilskega mesta Petropolis so sinoči v pričakovanju novega močnega deževja pozvali k evakuaciji, in to le dva dni po uničujočih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so zahtevali najmanj 120 življenj. Po uničujočem neurju v mestu s 300.000 prebivalci, ki leži v hribovitem predelu kakih 60 kilometrov severno od Rio de Janeira, še vedno pogrešajo več deset ljudi, saj vseh mrtvih še niso identificirali, poroča STA. Med smrtnimi žrtvami je najmanj 20 otrok. Zaradi nevarnosti zemeljskih plazov so reševalne ekipe zaradi lastne varnosti prenehale iskanje pogrešanih. V zasilna bivališča, večinoma v javnih šolah, so namestili okoli 850 ljudi. Po hudi naravni katastrofi je nadškofu Petropolisa, Gregóriu Paixãu Netu, sožalni telegram poslal tudi papež Frančišek, ki moli za vse žrtve in pogrešane.
M. M. Š.

Začenja se Münchenska varnostna konferenca

V Münchnu se bo danes začela varnostna konferenca, vodilni svetovni forum o globalni varnostni politiki, na kateri do nedelje pričakujejo več kot 30 voditeljev držav ali vlad ter številne ministre in predstavnike več mednarodnih organizacij. V ospredju bo zaostrovanje na rusko-ukrajinski meji, a prvič po več kot desetletju v München ne bo predstavnikov Rusije. Konferenco bo odprl generalni sekretar ZN Antonio Guterres. ZDA bo na konferenci zastopala podpredsednica Kamala Harris. Nemško delegacijo bo vodil kancler Olaf Scholz, v Münchnu pričakujejo tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Med udeleženci pričakujejo tudi generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Iz Slovenije se bodo konference udeležil predsednik Borut Pahor, obrambni minister Matej Tonin in zunanji minister Anže Logar. Münchenska varnostna konferenca bo letos znova potekala v živo, potem ko je lani zaradi epidemije koronavirusa potekala v virtualni obliki. T. M. 

Nova tajnica Papeške komisije za Latinsko Ameriko

Papež Frančišek je argentinsko teologinjo Emilce Cuda imenoval na položaj druge tajnice Papeške komisije za Latinsko Ameriko, so danes sporočili iz Vatikana. 56-letna Cudova je bila od lanskega julija vodja urada omenjene komisije. Prav tako julija lani je bil za prvega tajnika imenovan 55-letni Mehičan Rodrigo Guerra Lopez, ki je obenem tudi član Papeške akademije za življenje in Papeške akademije za družbene vede. Komisijo za Latinsko Ameriko je leta 1958 ustanovil papež Pij XII. (1939-1958), komisija pa se ukvarja z vprašanji, ki so specifična za tamkajšnje krajevne Cerkve. Predsednik komisije je vedno prefekt Kongregacije za škofe, od leta 2010 je to kanadski kardinal Marc Ouellet. M. M. Š.

Kanadska policija začela aretacije protestnikov v Ottawi

Kanadska policija je v četrtek, 17. februarja, pridržala najmanj dva voditelja protesta tovornjakarjev, ki nasprotujejo ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa in že tri tedne blokirajo prestolnico Ottawo. Policija je tudi obkolila središče mesta in okrepila prisotnost okrog vladnih poslopij. Protest se je začel na zahodu Kanade in se v t. i. konvoju svobode premaknil do prestolnice, protestniki pa so zavzeli tudi mejne prehode z ZDA, s katerih so jih odstranili pred dnevi. Gre za manjšino voznikov, ki se ni cepila proti covidu-19, zaradi česar morajo ob prehodu državne meje v karanteno. V zadnjih tednih so se zahteve protestnikov okrepile v smeri ukinitve vseh ukrepov proti pandemiji in odstopa Trudeaujeve vlade. Ukrepi bodo glede na navedbe oblasti odpravljeni z umirjanjem pandemije, Trudeau pa ne razmišlja o odstopu. T. M.