Predstavljamo kratke življenjepise zadnjih štirih (izmed štirinajstih) duhovnikov, ki bodo 28. junija letos prejeli kardinalski naziv. V enakem vrstnem redu je imenovanje novih kardinalov minuli konec tedna napovedal papež Frančišek.

Thomas Aquinas Manyo Maeda

69-letni Thomas Aquinas Manyo Maeda iz Osake je podpredsednik Japonske škofovske konference. Rodil se je 3. marca 1949 v kraju Tsuwasaki v pokrajini Kami-Goto na Japonskem. Mašniško posvečenje je prejel leta 1975 v škofiji Nagasaki. Kot duhovnik je deloval na župniji, urejal škofijski bilten in vodil škofijsko komisijo za družbene komunikacije.

Med leti 2006 in 2011 je bil glavni tajnik Japonske škofovske konference, nato pa je bil imenovan za škofa v Hirošimi. Papež Frančišek mu je leta 2014 zaupal vodenje nadškofije Osaka.

Sergio Obeso Rivera

Sergio Obeso Rivera, 86-letni upokojeni nadškof v mehiškem mestu Xalapa, svojem rojstnem kraju, se je rodil leta 1931. Leta 1944 je vstopil v bogoslovno semenišče in po zaključku diplomskega študija v Mehiki opravil doktorat iz teologije na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1954.

Po študiju se je vrnil v domačo Xalapo, kjer je v semenišču predaval filozofijo in teologijo, kasneje pa je bil imenovan za duhovnega vodjo in rektorja semenišča.

Papež Pavel VI. ga je leta 1971 imenoval za škofa v Papantli, kjer je ostal tri leta, do imenovanja za pomožnega škofa v Xalapi. Nadškof domače škofije je postal leta 1979.

Obeso Rivera je bil tudi predsednik Mehiške škofovske konference, med leti 1983 in 1988 ter 1995 in 2000. Upokojil se je leta 2007.

Toribio Ticona Porco

81-letni Toribio Ticona Porco, upokojeni škof v Corocoru v Boliviji, se je rodil 25. aprila 1937. Očeta ni nikoli poznal, vzgojila ga je mati samohranilka, ki je neutrudno delala, da je lahko vzdrževala svoja otroka, Toribia in njegovega mlajšega brata. Novoimenovani kardinal je leta 2016 v pogovoru za bolivijske medije povedal, da je kot otrok opravljal več služb hkrati, med drugim je loščil čevlje in prodajal časnike.

»Vse to sem počel iz ljubezni do matere,« je pojasnil Ticona Porco. Kot mladenič je delal tudi kot pomočnik zidarja, avtomehanik in nekaj časa tudi v krajevni pivovarni.

Po prihodu belgijskih misijonarjev je leta 1955 vstopil v Katoliško cerkev. Misijonarji so ga spodbudili, naj vstopi v semenišče, in leta 1967 je prejel duhovniško posvečenje.

Kot duhovnik je svoje življenje posvetil rudarjem v mestecu Chacarilla. Kraj z 2.000 prebivalci ni imel lokalne vladne strukture, zato je Ticona Porco 14 let opravljal tudi naloge župana. Čez teden se je ukvarjal s krajevnimi vprašanji, ob nedeljah pa je obhajal sveto mašo.

Papež Janez Pavel II. ga je leta 1986 imenoval za pomožnega škofa v mestu Potosi, leta 1992 pa za vodjo Ozemeljske prelature Corocoro. Takrat je na 29.000 kvadratnih kilometrih delovalo pet škofijskih duhovnikov in deset redovnikov. Papež Benedikt XVI. je leta 2012 sprejel njegov odstop s škofovskega položaja.

Po dolgih letih telesnega in umskega dela je Ticona Porco privarčeval dovolj denarja, da je materi kupil kos zemlje v Cochabambi; tam je pokopana in novoimenovani kardinal si želi, da bi bil pokopan poleg nje.

»Na ta svet sem prišel zelo ponižen in ubog, in tudi umrl bi rad kot revež,« je dejal v pogovoru za medije.

Aquilino Bocos Merino



80-letni Aquilino Bocos Merino je nekdanji general superior klaretincev, plodovit pisatelj in predavatelj o teologiji redovnega življenja.

Rodil se je 17. maja 1938 v španskem mestu Canillas de Esgueva. Pri dvanajstih letih se je kot šolar pridružil klaretincem, leta 1956 pa je tudi uradno postal član redovne skupnosti. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1963.

Študiral je na Papeški univerzi v Salamanci, kjer je pridobil diplomo iz filozofije in klinične psihologije. Bil je duhovni vodja svojega reda in maronitskega semenišča v Salamanci. Je nekdanji direktor španskega časnika o redovnem življenju in soustanovitelj Teološkega inštituta za redovno življenje v Madridu. Leta 1991 je bil izvoljen za generala superiorja svojega reda, na tem položaju pa je ostal dva mandata. Med leti 1994 in 2004 je bil član vatikanske Kongregacije za ustanove posvečenega življenja.

Vir: Catholic Herald / Kathpress
Foto: splet