Na kolenih za mir v Ukrajini [FOTO]
Na kolenih za mir v Ukrajini [FOTO]
Evropski škofje so se večkrat skupaj s papežem združili v izjavi, naj utihne orožje in se nemudoma konča vojna v Ukrajini ter dela za mir, velikokrat k temu pozvali voditelje držav in mednarodno skupnost.
Rimokatoliška Škofovska konferenca Ukrajine je razglasila leto 2022 za Leto svetega Križa. Ob začetku tega leta so škofje zapisali, da »od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, hodimo po poti bridkega križevega pota …«
»Sedaj bolj kot kadar koli razumemo Jezusa Kristusa na njegovem križevem potu, razumemo njegovo trpljenje in smrt kot nedolžnega Jagnjeta, ki so ga križali ljudje, ki so stopili v službo zla.«
Leto svetega Križa so sklenili s slovesnim svetim bogoslužjem in križevim potom z udeležbo vseh rimokatoliških škofov Ukrajine 14. septembra, na dan evropskega dneva molitve za Ukrajino, v svetišču Kristusovega trpljenja v Šarhorodu.
Skupni molitveni verigi so se pridružili tudi v Sloveniji (v ljubljanski nadškofiji v župnijski cerkvi Ljubljana – Koseze in mariborski nadškofiji v mariborski stolnici) in v novomeški škofiji v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Novem mestu (pri frančiškanih). Zbrani so začeli s tiho adoracijo pred Najsvetejšim, kronali pa z molitvijo rožnega venca in mašo za mir, ki jo je ob somaševanju daroval upokojeni škof Andrej Glavan.
V pridigi je škof najprej spomnil, da so se zbrali k molitvi, da bi se ozrli na križ, v Jezusa na križu, ne v kačo, kakor so slišali v berilu iz Mojzesove knjige. V Jezusa Kristusa, ki ga je Bog poslal na svet iz ljubezni do nas, da bi se nihče, ki vanj veruje, ne pogubil. »To je najlepši stavek v Svetem pismu za naše odrešenje.«
Nadaljeval je z opisom vojnih razmer v Ukrajini in razlago dogajanja. »Tam divja kruta in nečloveška vojna v Evropi po drugi svetovni vojni. Toliko zgradb in poslopij, ki so jih najbrž z velikimi žrtvami zgradili skupaj s cerkvami, po drugi svetovni vojni še ni bilo porušenih kot v tem pol leta. V nobeni vojni doslej ni bilo toliko beguncev in razseljenih ljudi iz ene države. Deset milijonov, toliko beguncev kot prav v tej kruti vojni ruskega režima proti že tolikokrat ogroženi Ukrajini.«
»Le pomislimo na pet milijonov ukrajinskih žrtev zaradi lakote sredi najbolj rodovitnih pokrajin sredi Evrope, ki jo je povzročil komunistični režim med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Češ da so se preveč klanjali Nemcem, ki so zasedli Ukrajino, seveda kot rešiteljem izpod prejšnjega Stalinovega terorja. In zato so jih kaznovali.«
Po škofovih besedah se ves svet zaveda nepredvidljivosti te vojne, ki ni le vojna proti Ukrajini, ampak proti evropskim vrednotam in naši prihodnosti. Papež stalno ponavlja poziv k miru v Ukrajini in zagotavlja bližino pogumnemu, vendar mučenemu narodu, vsak dan na udaru raketnega dežja. Vendar se zdi, da ruski napadalci ne razumejo, da vojna povzroča le ruševine in smrt.
Škof Glavan je še posebej poudaril: »Vojna oddaljuje narode med seboj, poglablja sovraštvo, in ne ubija le človeška življenja, desetletja in desetletja sovraštvo ne bo premagano. Ubija človeška življenja pa tudi resnico in dialog. Tako razdejanje lahko povzroči le satansko divjaštvo in sovraštvo. Še bolj nerazumljivo je to, da so nekoč bivali v isti državi, da so pravoslavni kristjani proti pravoslavnim. Skupno življenje je res moralo biti nemogoče, da je dalo rezultat takega sovraštva.«
Tu se čuti satanovo delovanje, katerega bistvo je sovraštvo in razdor. Satan deluje, čeprav je bil na križu premagan. Deluje pa lahko tam, kjer vlada dušam greh. Greh oholosti. »Naša molitev rožnega je Davidova prača, s katero je premagal Goljata. Zagotovljeno je, da lahko premagamo zlo na svetu prav z molitvijo rožnega venca,« je sklenil škof svoj nagovor.