Na tretjo nedeljo v času zasedanja škofovske sinode, 18. oktobra, bo papež Frančišek za svetnika prvič razglasil zakonski par, ki ni bil umorjen iz sovraštva do vere, pri slovesnem bogoslužju na Trgu sv. Petra v Vatikanu pa pričakujejo več kot 50.000 romarjev. Kanonizacija zakoncev Martin velja za osrednji verski dogodek letošnje sinode, ki se bo zaključila 25. oktobra.



Francoska zakonca Louis (1823-1894) in Zelie (1831-1877, roj. Guerin) Martin sta starša svete Terezije Deteta Jezusa. Časovno sovpadanje s škofovsko sinodo o družini, ki trenutno zaseda v Vatikanu, ni nikakršno naključje. Zakonci so bili v zadnjih 500 letih skupaj razglašeni za svetnike le v primerih, če so umrli kot mučenci, ne pa zato, ker bi zgledno živeli zakonsko življenje.

V baziliki Marije Velike v Rimu so v času sinode na ogled relikvije zakoncev Martin in sv. Terezije Deteta Jezusa. Kanonizacije izpostavljajo osrednjo željo sinode: Cerkev, ki manj podučuje in razsoja, ki več pomaga, spodbuja in motivira, ko gre za vprašanje zakonske zveze in družine.

Za najboljšo motivacijo veljajo zgledi. Doslej je bilo potrebno poseči daleč v zgodovino, če smo želeli najti zakonske pare, ki bi ustrezali tem merilom: Benedikt XVI. je denimo v poslanici ob svetovnem dnevu družin v mehiški prestolnici leta 2009 spomnil na rimskega senatorja Gordiana in njegovo ženo Silvio iz šestega stoletja, starša papeža Gregorja Velikega.

Zakonca Martin sta živela v času, ki je Francijo notranje politično precej pretresal. Napoleon III. je bil prisiljen k umiku, razglašena je bila agnostična in proticerkvena Tretja republika. Louis Martin je bil zlatar in urar, njegova zaročenka Zelie pa čipkarica. Oba sta izhajala iz verskih družin. Sprva sta oba želela postati redovnika, vendar sta bili njuni prošnji zavrnjeni.

Poročila sta se leta 1858, v zakonu se jima je rodilo devet otrok. Preživeti sta morala številne preizkušnje: trije otroci so jima umrli v nežni starosti, ena deklica v starosti petih let; ostalo jima je pet hčera, ki jih je delno tudi zaznamovala težka bolezen. Ko je mati Zelie leta 1877 pri zgolj 46 letih umrla zaradi tumorja na prsih, se je vdove s svojimi hčerami preselil v Lisieux in se v celoti posvetil njihovi vzgoji. Vse hčerke so z očetovo podporo stopile v samostan. Louis Martin je umrl leta 1894 po dolgem boju z arteriosklerozo in hudimi duševnimi težavami.

Sveta Terezija Deteta Jezusa je o svojih starših povedala: »Ljubi Bog mi je naklonil očeta in mater, ki sta si bolj zaslužila nebesa kakor zemsko življenje.« Pobožno življenje staršev je ustvarilo temelje za poklic vseh njunih hčera v redovne skupnosti.

Povezava med zakonom, redovništvom in svetništvom obstaja že v koledarju svetnikov: svete žene, katerih možje so jim zaradi zgodnje smrti omogočili vstop v samostan.

Glede kanonizacijskega postopka zakoncev Martin je sprva obstajal dvom, da gre zgolj za povezavo z redovnim življenjem: pojavil se je očitek, da bosta za svetnika razglašena samo zato, ker sta starša svetnice. Toda že v okviru slovesnosti ob njuni beatifikaciji v francoskem Lisieuxju so bili vsi ti očitki odločno zavrnjeni.

Vir: Kathpress
Foto: splet