Moderatorka okrogle mize in članica Združenja slovenskih katoliških zdravnikov Alenka Hőfferle Felc je za spletno Družino pojasnila, da bodo z gosti govorili o treh perečih področjih, ki neposredno zadevajo medicinsko etiko: »To so v prvi vrsti začetek in konec življenja ter s tem povezan ugovor vesti in teorija spola, ki, vsaj kar zadeva spremembo spola, tudi trči ob ugovor vesti.«

Alenka Hőfferle Felc na enem od preteklih Hipokratovih srečanj. FOTO: Jože Potrpin

Kot je poudarila, je namen tokratnega srečanja »z druge strani osvetliti pojave v naši družbi, ki zadevajo medicinsko etiko, opozoriti na pasti in nevarnosti, ki jih prinašajo, ter spomniti na vrednote, katerih največja je spoštovanje življenja prav vsakega človeškega bitja od spočetja do njegove naravne smrti«.

Kdo bodo gosti srečanja?

Na okrogli mizi bodo sodelovale osebnosti iz sveta medicine ter vzgoje in izobraževanja. Gostje bodo predsednik državne Komisije za medicinsko etiko (KME) dr. Božidar Štefan Voljč; predstojnik katedre za sodno medicino in deontologijo na MF Univerze v Ljubljani, od l. 2012 pa tudi predstojnik Katedre za sodno medicino na MF Univerze v Mariboru dr. Jože Balažic; pediater v UKC Ljubljana in magister bioetike dr. Urh Grošelj; pediater, intenzivist in neonatolog z Ginekološke klinike UKC Ljubljana dr. Štefan Grosek; redni profesor za medicinsko etiko in pravne vidike medicine na MF Univerze v Mariboru dr. Matjaž Zwitter ter psiholog, urednik revije Vzgoja in sodelavec Združenja slovenskih katoliških pedagogov p. dr. Silvo Šinkovec.

KAJ? 13. Hipokratovo srečanje. KJE? Dom sv. Jožefa v Celju. KDAJ? Sobota, 4. marec, ob 9. uri.

 O evtanaziji 

Hőfferle Felčeva ugotavlja, da se vse več ljudi v svetu in pri nas zavzema za evtanazijo ali vsaj zdravniško pomoč pri samomoru »in si želi, da bi eno ali/in drugo uzakonili, saj gre po njihovem mnenju za človekovo pravico, ki zadeva posameznikovo osebno svobodo in njegovo avtonomijo. Pa je pravica do smrti res človekova pravica? In je v to odločitev treba mešati državo, zakone in predvsem zdravstvene delavce, ki so zapriseženi prizadevanju za zdravje in življenje? Ob tem, da vemo, da se v deželah, kjer izvajajo evtanazijo, njen obseg neizogibno širi. Vemo pa tudi, da varovanje dostojne in dostojanstvene smrti pomeni, da ne prehitevamo naravne smrti niti je ne prelagamo. Pomembno mesto ima pri tem paliativna oskrba, katere naloga je lajšanje stanja pa tudi duhovno in psihološko spremljanje bolnika in družine«.

Varovanje dostojne in dostojanstvene smrti pomeni, da ne prehitevamo naravne smrti niti je ne prelagamo.

O ugovoru vesti

»Ugovor vesti, ki je povezan še zlasti z umetno prekinitvijo nosečnosti, pri nas še vedno vse prevečkrat naleti na ovire, saj se po navadi zavrača kandidate za specializacijo iz ginekologije in porodništva, če želijo uveljavljati ugovor vesti. Morda je v tolažbo na sodišču dobljena tožba ene od tako zavrnjenih kandidatk,« nadaljuje naša sogovornica, ki meni, da če »pravica do smrti« ni ustavna pravica, pa pravica do življenja vsekakor je. »Toda, ali s tem ne trči ob pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki vključuje tudi splav oziroma odpira možnost za izvajanje splava?«

Fotografija je ilustrativna. FOTO: Tatjana Splichal

O teoriji spola

Pri teoriji spola gre za vprašanje, ki ga ni mogoče najti v nobeni od knjig o medicinski etiki in deontologiji, tako da na prvi pogled presega področje medicine, a ko gre za spreminjanje spola še kako zadeva tudi medicino, opozarja Hőfferle Felčeva. »Gre pa tudi za problem vzgoje: potem ko je šest ustavnih sodnikov 9. avgusta lani dalo zeleno luč družinskemu zakoniku, ki razširja definicijo zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti tudi na istospolne partnerje, obstaja bojazen, da bodo aktivisti oz. organizacije, ki skrbijo za popularizacijo ideologije LGBTQIA+, storile vse, da bi v šole prišel učbenik Ljubezen je ljubezen.«

Srečanje tudi kot spomin na tri velike zdravnike

Pri izbiri tem za letošnje Hipokratovo srečanje jih je spodbudilo dejstvo, da se letos »spominjamo kar treh velikih slovenskih zdravnikov, ki so se ukvarjali s področjem medicinske etike: mineva namreč 10 let od smrti akademika prof. dr. Jožeta Trontlja in prof. dr. Antona Dolenca ter 30 let od smrti in 110 let od rojstva nestorja slovenske medicinske deontologije, akademika prof. dr. Janeza Milčinskega,« je še dodala Hőfferle Felčeva.