Jurij Slatkonja (1456-1522) je bil ljubljanski prošt, drugi novomeški prošt in prvi dunajski škof, slovel je kot zborovodja in skladatelj, najbolj pa je poznan po ustanovitvi Dunajskih dečkov, ki so po vsem svetu znani še danes. 

Dunajski dečki. FOTO: splet

Ob 500. obletnici smrti velikega rojaka ljubljanska in novomeška škofija pripravljata romanje na njegov grob v dunajski katedrali sv. Štefana. Na romanje bomo odšli 25. aprila zjutraj, se na poti ustavljali v zanimivih krajih (program na Trudu), 26. aprila, prav na Slatkonjev smrtni dan, pa bo v dunajski stolnici mašo daroval novomeški škof Andrej Saje. Po molitvi in programu na Slatkonjevem grobu - nagrobnik, ki ga je načrtoval sam, ga kaže v naravni velikosti, oblečenega v škofovski ornat - si bomo romarji ogledali zanimivosti Dunaja, med drugim tudi »pečate«, ki jih je v Dunaj vtisnil naš rojak Jože Plečnik.

Portret Jurija Slatkonje (1456-1522)

Kdo je bil Jurij Slatkonja?

Jurij Slatkonja se je rodil 21. marca v Ljubljani. Po študiju filozofije je postal duhovnik in v času cesarja Maksimilijana I., s katerim so ga družile prijateljske vezi, tudi kapelnik na dvoru. Leta 1500 je postal 2. prošt kapitlja v Novem mestu (službo je opravljal med leti 1499 do smrti), že pred tem je bil prošt ljubljanskega kapitlja. Leta 1513 ga je cesar Maksimilijan imenoval za prvega dunajskega škofa. Njegovo delo na Dunaju, v Ljubljani in Novem mestu je pustilo trajne sledi. Med drugim velja za ustanovitelja zbora Dunajski dečki; v zboru pojejo dečki, stari od 11 do 14 let, delujejo štirje zbori in gostujejo po vsem svetu. V Novem mestu nadaljuje njegovo delo na glasbenem področju Konservatorij za glasbo, poimenovan po njem, ustanovila ga je novomeška škofija leta 2007.

Jurija Slatkonje se bomo v tem letu še spominjali. Poleg romanja, ki se ga bodo ob škofih Andreju Sajetu in Antonu Jamniku udeležili tudi številni duhovniki in verniki, bo 8. maja v novomeški stolnici maša, daroval jo bo nadškof Stanislav Zore, Slovenska matica pa 15. septembra v Ljubljani organizira celodnevni simpozij.

Na romanje se lahko prijavite še do nedelje, 10. aprila, na agencijo Družine Trud na telefonski številki: 01 360 28 20.

Program romanja

Prvi dan: VORAU – DUNAJ S PLEČNIKOVO CERKVIJO

Odhod iz Novega mesta ob 6. uri ter iz Ljubljane ob 7.30. Vožnja mimo Maribora in Gradca v Vorau, kjer kraljuje samostan avguštinskih kanonikov, ki so ga ustanovili leta 1163. Ogledali si bomo lepo obnovljena samostanska poslopja s križnim hodnikom, bogato knjižnico ter samostansko cerkev sv. Tomaža in Marijinega Vnebovzetja, kjer nam bo ob baročnem okrasju in freskah s prizori iz Stare in Nove zaveze zastal dih. Tukaj bo naša prva romarska maša. Nadaljevanje vožnje na Dunaj do mestnega predela Ottakring, kjer si bomo ogledali Plečnikovo cerkev sv. Duha, saj letos obeležujemo tudi 150-letnico rojstva velikana slovenske arhitekture. Vožnja v hotel, namestitev, večerja in nočitev.

Katedrala sv. Štefana na Dunaju. FOTO: arhiv Družine

Drugi dan: DUNAJ

Po zajtrku se bomo najprej zapeljali okoli središča Dunaja, da si bomo vtisnili lepote mesta čim bolj v spomin, občudovali bomo mestno opero, univerzo, mestno hišo, parlament, muzeje, gledališča, razne palače, Karlovo cerkev … Nato bomo obiskali mogočno gotsko katedralo sv. Štefana, ki predstavlja dušo in srce Dunaja. Tu bo naša druga romarska sv. maša. V katedrali se v severni stranski ladji nahaja grob Jurija Slatkonje, nagrobnik, ki ga je načrtoval sam, ga kaže v naravni velikosti, oblečenega v škofovski ornat. Ogledi. Sledi sprehod po najožjem mestnem jedru in ogled glavnih znamenitosti. Naj omenimo le Plečnikovo Zacherlovo hišo, baročno cerkev sv. Petra, cesarski dvor Hofburg s cesarskimi apartmaji, kapucinsko cerkev s cesarskimi grobnicami Habsburžanov … Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.

Tretji dan: SCHÖNBRUNN – ŽELEZNO

Zajtrk. Najprej bomo obiskali Schönbrunn, cesarsko poletno rezidenco s prekrasnim parkom. Gradili so jo v drugi polovici 17. in v prvi polovici 18. stol. Za vzor jim je bil francoski Versailles: rokoko – popolna harmonija arhitekture in več kot razkošne notranje opreme. Park, ki ga je v drugi polovici 18. stol. uredil dunajski dvorni arhitekt Ferdinand Hohenberg, je čudovita stvaritev baročne umetnosti, kjer se s pridihom antike poigrava rokoko. Schönbrunn so leta 1996 uvrstili na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Obiskali bomo palačo, kar bo izjemna paša za oči. Slovo od Dunaja in nadaljevanje vožnje v Železno (Eisenstadt), glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanske. Največja znamenitost je baročna palača Esterhazy, domovanje številnih plemičev te bogate madžarske rodbine. Palača je bila dolga leta središče kulture in umetnosti, tu so se predstavljali najpomembnejši glasbeniki in igralci, gostili so kronane glave ter druge odlične goste. Z mestom je povezan tudi skladatelj Joseph Haydn (1732-1809), ki je kot dirigent služboval na Esterhazyjevem dvoru več kot trideset let. Ogledali si bomo veličastno Haydnovo dvorano ter se sprehodili po prijetnem starem delu mesta do mestne hiše in katedrale, kjer bo naša zadnja romarska maša. Po ogledih vrnitev mimo Gradca ter Maribora v Ljubljano in Novo mesto.