Gregorjevo je kot dan, ko se ptički ženijo, v Dumi ovekovečil že pesnik Oton Župančič: Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so.

Od leta 1969 Gregorji godovni dan večinoma obhajajo 3. septembra, ko se spominjamo začetka papeževanja papeža Gregorja I. Velikega.

Do leta 1969 je 12. marca godoval svetniški papež Gregor I. Veliki. Njegov god je do uvedbe gregorijanskega (ta se imenuje po papežu Gregorju XIII.) koledarja leta 1582 veljal za prvi pomladni dan. Takrat so Gregorjev god z 21. prestavili na 12. marec, dan smrti Gregorja Velikega. Od leta 1969 Gregorji godovni dan večinoma obhajajo 3. septembra, ko se spominjamo začetka papeževanja papeža Gregorja I. Velikega, kljub temu pa je praznovanje gregorjevega 12. marca še vedno navzoče v ljudskem izročilu.

Matthias Stom: Svetniški papež Gregor I. Veliki. FOTO: Wikipedia

Gregor I. Veliki

Svetniški papež Gregor I. Veliki je živel v 6. stoletju. Rodil se je v Rimu in nato kot menih in papežev zastopnik živel v Carigradu, leta 590 pa je postal papež. Posebno sled je zapustil v svetu cerkvene glasbe, saj je uredil cerkveno petje. Po njem se imenujejo gregorjanske maše, ki jih verniki naročijo za pokojnika in si sledijo trideset dni zapored, ter gregorijanski koral. Gregor I. Veliki je bil velik asket, misijonar in ekumenist. Skrbel je za trpeče in reveže, zato ga včasih upodabljajo pri mizi z ubogimi, pogosteje pa kot papeža s knjigo, pisalnim peresom ali golobom. Priporočajo se mu rudarji, pevci, glasbeniki, zidarji, izdelovalci gumbov, učenjaki, učitelji, študenti in šolarji. Njegovo najbolj znano delo je Pastoralno vodilo, napisal pa je tudi več knjig z razlago svetopisemskih zgodb.

Gregorček, ki so ga izdelali učenci OŠ Alojzija Šuštarja (arhivski posnetek). FOTO: Tatjana Splichal 

Gregorjevo in gregorčki

»Luč v vodi« ali t. i. gregorčki simbolno predstavljajo nastop pomladi in z njo daljših dni, ko obrtniki pri svojem delu tradicionalno nič več ne potrebujejo umetne razsvetljave. Metanje »luči v vodo« se je v zadnjih letih vrnilo v številne kraje po Sloveniji, šege in običaji pa se po različnih slovenskih krajih precej razlikujejo. Večinoma otroci in odrasli ob tem prazniku izdelajo papirnate ali lesene ladjice, vanje postavijo svečke, jih prižgejo in ladjice spustijo po vodi. S tem simbolno naznanijo prihajajočo pomlad in vedno daljši dan.

Gregorjevo je tudi čas, ko se začne pomladansko delo na vrtovih in njivah.

Gregorjevo je tudi čas, ko se začne pomladansko delo na vrtovih in njivah, med drugim tudi oranje, zato na Dolenjskem pravijo, da »o svetem Gregorji ta dolgo njivo orji«, kot je zabeleženo v knjigi Praznično leto Slovencev. Ker se dan v mesecu marcu že opazno podaljša, so nekoč delavcem na Krasu začeli nositi popoldansko malico, ker se je s tem podaljšal tudi čas med kosilom in večerjo. Tam še danes poznajo pregovor, ki pravi: »Sveti Gregor južino prinese.«