Čudovita Marijina izpoved pristne hvaležnosti, ena najlepših molitev, besedna ali še lepša v peti obliki, a vedno s pridihom romantike.

Tolikokrat jo izrekam samo z usti, dokler se nekoč, oddaljena od svojega mehurčka, z občutkom, da se je moj svet spet postavil na glavo, ponovno ne zatečem v drugačen svet, svet Marijinega Magnificata, ki ga moli duhovnik.

Takrat, v taki osebni situaciji, se zavem, kakšno bogastvo nosi prav vsaka Marijina beseda. Kako sodobna je, kako prav sodi v današnji čas. Osupne me Marijin besedni zaklad, besedno bogastvo navadnega preprostega dekleta. Besede, ki jim kljub starosti nikakor ne moremo pripisati oznake starinsko, zastarelo.

»Moja duša poveličuje Gospoda …, kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle …« in vseh dekel tudi današnjega časa, ki se ne morejo, ne znajo ali nočejo kititi z vsemi mogočimi dosežki, ki kaj štejejo na tem svetu, in pristanejo na lestvici z oznako nizki, zunaj konkurence.

»Lačne je napolnil...