Številka 16 revije Na fronti ima 144 strani velikega A4 formata. Predsednik društva David Erik Pipan je uvodoma objavil prispevek o 30-letnici Društva soška fronta 1915–1917. Spomnil je, da se je 26. marca 1993 v Solkanu na ustanovnem občnem zboru zbralo 35 zanesenjakov iz soške doline, ki jih je združila želja po organiziranem pristopu k ohranjanju bogate vojnozgodovinske zapuščine v teh krajih. Ustanovili so Društvo soška fronta Nova Gorica.

Ohranjanje in varovanje zapuščine prve svetovne vojne

Novoustanovljeno društvo si je za poglavitni cilj zadalo, da v sodelovanju s strokovnimi ustanovami prispeva k ohranjanju in varovanju zapuščine prve svetovne vojne. Novica o ustanovitvi društva se je takoj razširila in članstvo se je začelo večati, društvo pa je kmalu preraslo lokalne okvirje ter postalo prepoznavno tudi izven goriške regije. Tudi po zaslugi društva je javnost na zbiralce ostalin soške fronte, na tako imenovane »železarje«, začela gledati drugače in ne več kot na krajevne čudake ali celo plenilce kulturne dediščine.

Pripravili so strokovne vsebine za turistično informativne table

Društvo že od svoje ustanovitve leta 1993 posebno pozornost posveča ostalinam soške fronte na samem terenu in njihovi obnovi. Spletni popis zanimivejše nepremične dediščine soške fronte je objavilo na spletni strani Pro-Hereditate. Dejavno sodeluje v projektu Poti miru od Alp do Jadrana – Walk of Peace. Člani društva so tudi pripravili strokovne vsebine za turistično informativne table na Prižnici, Vodicah, Sveti Gori, Škabrijelu, Sabotinu, v Panovcu, na Markovem hribu, Šempetru, Vrtojbi, Čepovanu, Grgarskih Ravnah, na goriškem Krasu in v Logu pod Mangartom. Poleg tega že vrsto let urejajo nekdanja bojišča na Sabotinu, Vodicah, Sveti Gori in Škabrijelu. Ob najdbah posmrtnih ostankov vojakov iz prve svetovne vojne pa aktivno sodelujejo tudi z arheološko stroko.

Vojna fotografija Mengor (na sredini), posneta z italijanskih položajev na Ježi. Spodaj vas Volče, v ozadju hrib Cvetje. Bela pika na vrhu Mengor so ruševine cerkve sv. Marije. VIR: zbirka Mitje Jurna

Revija Na fronti je edina revijo, posvečena prvi svetovni vojni

Društvo redno izdaja revijo Na fronti, edino revijo v Sloveniji, posvečeno izključno prvi svetovni vojni. V njej objavlja pričevanja udeležencev vojne, spomine beguncev, opise vojnih dogajanj, pogosto pa predstavlja tudi spomenike in sorodne objekte. A tudi sicer članom društva publicistična dejavnost ni tuja. Kar nekaj jih rezultate svojih raziskav redno objavlja v knjižni obliki, društvo pa njihovo dejavnost podpira z njihovo izdajo in promocijo.

Za člane in drugo zainteresirano javnost društvo pogosto organizira strokovne ekskurzije, a tudi razna predavanja zunanjih predavateljev in izobraževanja s področja zakonodaje, ki se nanaša na ohranjanje ostalin soške fronte. Tako je aktivno sodelovalo pri pripravi izobraževanja za vodnike po Poti miru, pri pripravi zakona o orožju in pri pripravi izobraževanja za uporabo detektorjev kovin. Dobro tudi sodeluje z lokalnimi šolami in za učence pripravlja tematska predavanja ali vodene oglede.

Pripravili so več kot 120 različnih tematskih razstav

Društvo je znano tudi po organizaciji srečanj zbiralcev, ki se pogosto odvijajo na Goriškem. Srečanje s preteklostjo, ki ga dvakrat letno organizirajo v Šempetru pri Gorici in ki se je 7. 12. 1996 rodilo v skromni dvoranici na Banjšicah, je z leti preraslo v vodilne tovrstne dogodke evropske ravni.

V tridesetih letih so pripravili več kot 120 različnih tematskih razstav, ki so bile na ogled na različnih lokacijah, med drugim v avli občinske stavbe v Novi Gorici, v Muzeju soške fronte na Sveti Gori, na gradu Kromberk, v Parku vojaške zgodovine v Pivki, Kobariškem muzeju, Slovenskem planinskem muzeju, Muzeju Slovenske vojske in številnih drugih krajih, večkrat tudi v tujini.

Pogled iz Sipnika (vzhodno od Šempetra pri Gorici) na bojišče. Levo je kota 95 (Biškut), na sredini železniški trikotnik in desno južna pobočja Markovega hriba. VIR: zbirka Simona Kovačiča

Razstava Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno

Med razstavami velja posebej omeniti ciklus tematskih razstav, ki so nastajale v sodelovanju z Goriškim muzejem in so bile v letih 1993–2001 postavljene na ogled v nekdanjem Muzeju soške fronte na Sveti Gori. Že leta 1997 je društvo z razstavo Iz bojišča v muzej gostovalo v muzeju prve svetovne vojne v Sredipolju, kar je bila sploh prva tuja gostujoča razstava v tem muzeju. Odmevna je bila tudi obsežna razstava Naši gorski strelci, ki je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem in je bila leta 2012 na ogled v Gradu Kromberk, nato pa je gostovala po več slovenskih muzejih.

Društvo je v letih 2021–2022 aktivno sodelovalo pri pripravi vsebin za Center za obiskovalce Sabotin – Park miru, ravno tako tudi pri pripravi muzeja o saniteti na soški fronti v Renčah in stalnih razstav o zaledju soške fronte v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Upravlja pa tudi z lastno stalno razstavo o dogodkih na soški fronti Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno, ki celostno lepo dopolnjuje vse ostaline soške fronte na Goriškem in je po predhodni najavi na ogled v zaklonišču pod šempetrsko pošto.

Na vrhu Škabrijela so postavili spomenik ubitim

Društvo soška fronta se pogosto udeležuje raznih spominskih dogodkov in proslav, veliko pa jih tudi samo organizira ali soorganizira. Člani društvene ponazoritvene skupine GSR2 pa se poleg njih udeležujejo tudi didaktičnih ponazoritvenih dogodkov v zgodovinskih uniformah.

Leta 2011 je društvo skupaj z Društvom IR87 Solkan in Društvom goriških rodoljubov postavilo na vrhu Škabrijela spomenik ubitim (ne pa »padlim«, kot je izraz, ki ga uporabljajo in je skrajno ponižujoč za ljudi, ki so v vojnih razmerah izgubili vse, svoje življenje) na tem hribu. Leta 2014 je sodelovalo pri obnovi madžarske piramide iz prve svetovne vojne na pobočju tega hriba. V letu 2016 je v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica postavilo Park spomina in razmisleka, katerega sestavni del je spomenik generalu Boroeviću na Prevalu. V letu 2017 pa je obnovilo razpadajoče obcestno znamenje iz prve svetovne vojne na čepovanskih Vratih.

Društvo je bilo tudi pobudnik obnove spomenika iz prve svetovne vojne v Panovcu, ki od njegove otvoritve spomladi 2022 služi kot osrednji spomenik ukrajinskim vojakom, ki so se borili na soški fronti.

Marmolada, baraka v razpoki na koti 2800, verjetno tista, ki jo je oktobra 1916 odnesel plaz (Gunther Langes, La guerra fra rocce e ghiacci, Athesia, Bolzano, 1981, str. 167).

O bojevanju na ledeniku na višinah med 2.700 in 3.200 metri

Poglejmo bogato vsebino 16. številke. Guido Alliney, biofizik, filozof in univerzitetni profesor iz Zdravščine, je napisal utrinke dveh Tržačanov v avstro-ogrski vojski, Franca in Josipa Kralja.

Igor Fabjančič piše o nadporočniku Ivanu Napoleonu Veli in Mostarju v letih 1914–1918.

Renato Podbersič ml. je šel po sledi lazaristov na Mirenskem gradu v prvi svetovni vojni.

Vinko Avsenak piše o Tržačanu Stanislavu Deklevi, vrlemu slovenskemu častniku in enem od glavnih graditeljev izjemnega ledenega mesta na gori Marmoladi v prvi svetovni vojni.

Tudi Santo De Dorigo piše o ledenem mestu v ledeniku Marmolade, o neverjetnem bojevanju na ledeniku na višinah med 2.700 in 3.200 metri.

David Erik Pipan je objavil spomine na Leopolda Poloka, Čeha iz šlezijskega mesta Gorni Suchi, ki leži ob češko-poljski meji, in boje pri Gorici.

Feldban pri Godoviču še na konjsko vleko. VIR: arhiv Knjižnice Logatec

O nemogočih italijanskih pontonskih mostovih čez reko Sočo

Vili Prinčič je objavil prispevek na osnovi dnevnika mladega italijanskega podporočnika Rocca Egidia De Bonisa z opisi bojev na Mengorah in na položajih Italijanov na Fajtjem hribu.

Timon Grubar je prikazal preboj 55. pehotne divizije avstro-ogrske vojske med 12. soško ofenzivo (bojevališče na območju Javorščka, Kala in Vršiča, vzhodno od Bovca).

Mujo Koštić in Husein Sejko Mekanović iz Bosne pišeta o Mehu Kasupoviću in Omerju Mekanoviću, »ljutih krajišnikih« na Sabotinu.

Matjaž Bizjak je raziskal maršala Boroevića v očeh častnikov kraljevine Srbije.

Mitja Juren piše o nemogočih italijanskih pontonskih mostovih pri Bodrežu in Logah pri Ajbi čez reko Sočo (prehodu bersaljerjev in alpincev čez Sočo).

Tomaž Fabec v prispevku Grob nad mostovi: kosti, gumbi in spone pripovedujejo predstavlja izsledke arheološke raziskave skupnega groba vojakov pri Bodrežu, na levem bregu Soče, ob vznožju Banjške planote oziroma Avškega Kuka.

Popis dogodkov in prireditev društva med letoma 1993 in 2023

Mirko Kurinčič piše o Mrkuševem znamenju pri Drežnici (Koseču), Cvetka Skok o vojni skozi otroške oči, Ivan Rudolf o oskrbi soške fronte po feldbanu, to je ozkotirni železnici pri Godoviču, Janko Boštjančič o razstavi v Parku vojaške zgodovine Boj v zaledju strelskih jarkov o vojaških transportih na soški fronti, soavtorja pa sta še dr. Gregor Antoličič in Igor Gardelin.

Vinko Avsenak je predstavil varuha dediščine soške fronte Mitjo Močnika s Huma pri Kojskem. Njegova zbirka obsega več kot 7.000 predmetov, od katerih jih je okrog 600 kupil ali prejel v dar, ostale pa je našel in izkopal na nekdanjih bojiščih.

Na koncu so dodali popis dogodkov in prireditev Društva soška fronta 1915–1917 med letoma 1993 in 2023.