Na Franov 10. rojstni dan je prišla tudi Franja
Na Franov 10. rojstni dan je prišla tudi Franja
Za mnoge nepogrešljiv
Oktobra 2014 je bil na spletu objavljen portal Fran, ki je vzklil iz drzne zamisli dr. Kozme Ahačiča, danes predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ob delu in skrbi jezikoslovcev z inštituta je skozi desetletje nadgrajevanja zrasel v nepogrešljivo orodje mnogih, ki pri svojem delu uporabljajo slovenski jezik ali se z jezikovnimi vprašanji, dilemami in zagatami srečujejo v prostem času. Kako pogosto uporabniki iščejo odgovore na vprašanja, pove statistika portala: v desetletju je zabeležil več kot 454 milijonov iskanj.
»Presegel je pričakovanja in postal eden največjih slovenskih spletnih portalov, vsekakor pa eden najuspešnejših jezikovnih portalov na spletu. Z njim smo jezikoslovje povezali z vsakdanjim življenjem. Prav vsak dan si 180.000 uporabnikov iz skoraj vseh držav na svetu ogleduje 45 slovarjev, atlas, dve svetovalnici, 14 zbirk, skupaj več kot 766.000 slovarskih sestavkov. Vse to je več kot dober povod za praznovanje,« je po 10 letih dejal urednik portala dr. Kozma Ahačič. Kljub zavidljivim številkam pa ključno vodilo ustvarjalcev ostaja kakovost, je izpostavil.
Državno financiranje še vedno neurejeno
Nagovora na Franovi »rojstnodnevni« slovesnosti sta imela tudi dr. Peter Štih, predsednik SAZU, in dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Za Štiha je Fran čudežni deček, skupaj z bratcem Frančkom in novo sestrico Franjo pravi otrok digitalne dobe. Opozoril na nenehne finančne težave in negotovost na tem področju in na prireditvi navzočo ministrico za kulturo Asto Vrečko pozval k ukrepanju, saj je ena od nalog njenega ministrstva prav skrb za slovenski jezik.
Ahačič je v vlogi povezovalca publiko, ki se je zbrala v zelo velikem številu, opozoril, da se za portalom skriva skoraj 80 let prizadevnega dela številnih sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se ukvarjajo z raziskovanjem slovenskega jezika. Ti so se nato predstavili po oddelkih in zbranim tako pokazali, »kdo vse je Fran«.
Predstojnik je storitve inštituta zgovorno primerjal z avtomobilskimi podjetji, kot bi ta uporabnikom vse nudila brezplačno – od nakupa avtomobila do servisa in točenja goriva. Glede na to, da se lahko Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pohvali kot eden najuspešnejših tovrstnih inštitutov v Evropi, je tudi on opozoril še na drugo, temnejšo plat – slabo urejeno državno financiranje. Leto 2025 je pokrito, je dejal, a potrebna je dolgoročna rešitev.
Predstavili še Franjo
Sledila je otvoritev in predstavitev novega večjezičnega portala Franja (franja.eu), katerega namen je omogočiti dostop do tujejezičnih informacij čim širšemu krogu uporabnikov. Na njem so na podoben način kot na Franu objavljeni slovarji angleščine, nemščine, stare grščine, latinščine, španščine, italijanščine, francoščine, romunščine, srbskohrvaščine, ukrajinščine, ruščine in madžarščine. Ustvarjalci so ga poimenovali po Franji Tavčar, »slovenski političarki, narodni dami in svetovljanki, ki se je sporazumevala v celi kopici jezikov,« kot so jo predstavili. Njeno življenje in delo je na prireditvi na kratko očrtala dr. Katja Mihurko.
Praznovanje tudi z glasbo in filmom
Slovesnost sta popestrila hiphoper Majkun in pevski zbor Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, predvajali pa so tudi kratki film o nedavnem srečanju 55 Franov in ene Franje, v katerem so otroci povedali, kako so dobili ime, in poskušali razložiti, kaj so Fran, jezik in jezikoslovje. Razkrili so tudi svoje najljubše besede.
Galerija Tatjane Splichal: