Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Pregelj

Evropska radiotelevizijska zveza EBU je leta 2017 uvedla Evrovizijski zbor leta, tekmovanje, ki je namenjeno ljubiteljskim pevskim zborom iz držav članic EBU. Slovenija je že na prvem tekmovanju, na katerem nas je zastopal zbor Carmen manet iz Kranja z zborovodjo Primožem Kerštanjem, zasedla prvo mesto. S tem si je zbor prislužil snemanje plošče.Dekleta so na tekmovanju zapela dve pesmi v slovenščini, ki sta se oprli na ljudsko glasbo, letos pa bodo posebne gostje.

V Göteborgu na Švedskem bo predstavnik Slovenije vokalna a cappella skupina Jazzva. Televizijski prenos bo v soboto, 3. avgusta, ob 20.40 na TV SLO 1.

Glasba, ki povezuje Prekmurje, Primorsko in Rezijo

V polfinalnem nastopu bodo člani zbora prepevali pesem Spominčice, za finale pa so pripravili pesem Bejži ftiček. Kot nam je povedal ustanovitelj zbora in član z najdaljšim stažem, Andrej Perdih, obe pesmi predstavljata slovensko tradicijo skozi oči sodobne a cappella glasbe, ki se ne omejuje z mejami glasbenih zvrsti, ampak poskuša nagovoriti širše občinstvo.


Foto: SOJ RTV SLO/Adrijan Pregelj

»Prva, Spominčice, glasbeno povezuje Prekmurje, Primorsko in Rezijo s štirimi napevi iz tistih krajev. Avtorica aranžmaja glasbenica Veronica Emer, ki je v glasbo vnesla zares sodoben zvok, hkrati pa je bil to zanjo zanimiv izziv – namreč, sodobno aranžirati eno ponarodelo in tri prave slovenske ljudske pesmi, čeprav je to zanjo neznan glasbeni svet (Veronica Emer prihaja iz Italije, op. a.). Pesem Bejži Ftiček je aranžirala vodja naše skupine Jasna Žitnik, in sicer je v manj znano prekmursko pesem Bejži, ftiček vnesla močan dramaturški lok, ki ga na začetku uvaja oponašanje ptičjega petja, prek glasbenega ozadja v stilu alikvotnega petja pa pesem zraste v ritmično tako močan vrhunec, da prevzame tako pevce kot poslušalce.«

Jazz + džezva

V imenu zbora so povezali glasbeno zvrst džez in džezvo za kavo. Večina pevcev res obožuje oboje, vendar je razlog za izbor takšnega imena drugačen.

»V skupini se radi igramo z besedami, jih preobračamo in ugotavljamo, kako se isti stavek lahko v različnih okoliščinah razume na različne načine. Pri iskanju imena skupine smo želeli, da je povezano z glasbo. Obenem smo videli, da se a cappella skupine, tudi slovenske, pri svojih imenih pogosto poigravajo z besedami in črkami. Videti je, da je takšna šaljiva inovativnost ena značilnosti a cappella skupin, in tudi mi smo se pri tej ugotovitvi počutili povsem domače,« je razložil Andrej Perdih. »Ker radi prepevamo skladbe iz različnih glasbenih zvrsti, smo imeli širok nabor možnosti pri iskanju imena, nazadnje smo zmešali skupaj jazz in džezva.«

Od džeza do slovenske ljudske glasbe, popa, rocka …

A ime jih ne omejuje pri ustvarjanju pesmi in glasbenih žanrov. »Deloma spontano in deloma zavestno smo se odločili, da se kljub našemu imenu ne želimo vnaprej omejevati glede na zvrst, ampak da raziščemo, kaj vse nam ustreza in da preizkusimo tudi zvrsti, o katerih prvotno nismo niti razmišljali.«

Poleg džeza se v njihovih glasbenih skodelicah znajdejo tudi drugi žanri, kot sta pop in rock, ki s slovensko popevko tvorijo osrednji del njihovega repertoarja, sicer pa se pri raziskovanju glasbenih zvrsti ne omejujejo, saj »radi posegamo v zakladnico slovenske ljudske glasbe, ki jo na svoj način prilagodimo za sodobno a cappella izvajanje s perkusivnimi elementi, oponašanjem različnih glasbil in zvoki narave. V preteklosti smo ta slog kombinirali tudi s klasično glasbo, še nas same pa je presenetilo, da lahko izvajamo tudi elektronsko glasbo. Prihodnost nam bo gotovo prinesla še kakšno presenečenje.«

Jazzva pripravlja svojo prvo ploščo

Skupina Jazzva je skupaj že 14 let, letos bodo izdali tudi svojo prvo ploščo, na kateri bodo priredbe pesmi, ki so najbolj zaznamovale njihovo zadnje obdobje glasbenega udejstvovanja, je pojasnil Andrej Perdih. »Med njimi bodo tako slovenske kot tuje pesmi. Ne glede na to, da so nekatere izmed njih uspešnice, druge pa so manj znane, verjamemo, da se bodo v naši izvedbi poslušalcem pokazale v novi luči, oziroma natančneje: v novem zvoku, zaradi katerega smo navsezadnje bili povabljeni, da predstavljamo Slovenijo na tekmovanju Evrovizijski zbor leta.«

Največja zmaga je glasbena in osebnostna rast

Jazzva je druga slovenska predstavnica na tem tekmovanju, zbor Carmen manet je zmagal, zato nas je zanimalo, ali tudi v mislih pevcev skupine Jazzva pogosto zadiši po »sveže kuhani, omamno dišeči« zmagi, kot sami opisujejo svojo glasbo na spletni strani. Skupina je sicer vajena nastopati na tekmovanjih, saj se jih udeležuje že vrsto let, med drugim tudi na osrednjem tekmovanju a cappella skupin Sredi zvezd v Žalcu, pa tudi v tujini. Televizijski gledalci se jih morda spomnite iz oddaje Slovenija ima talent, kjer so nastopili tudi v polfinalu.


Edini zmagovalec Evrovizijskega zbora leta do zdaj je slovenski zbor Carmen manet. Foto: Reinis Rudzitis

Andrej Perdih zato na zmago gleda povsem drugače. »Čeprav je na tekmovanjih lepo zmagovati, se nam ne glede na rezultat pogosto dogaja to, da je največja zmaga nekakšen premik v naših glavah. Spoznanje, kam naprej lahko svoje ustvarjanje premaknemo, spoznanje, kako kot skupina ljudi delujemo v stresnih trenutkih. Kot nekakšna skupinska glasbena in osebnostna rast. Priprave na tekmovanje nam namreč vedno prinašajo tudi dodatno motivacijo za kakovostnejše delo in za iskanje novih idej. Če smo sami zadovoljni z opravljenim delom pred tekmovanjem in na samem tekmovalnem nastopu, se žiranti običajno z nami strinjajo, zato upamo, da bo tako tudi tokrat.«

Na tekmovanju, ki ga organizirata zveza EBU in fundacija Interkultur, bodo sodelovali še zbori iz Belgije, Danske, Nemčije, Latvije, Norveške, Škotske, Švedske, Švice in Walesa.