Spomnimo: Ustavno sodišče je v petek sporočilo, da v zdajšnji sestavi ni zmožno priti do vsebinske odločitve glede skladnosti novele Zakona o RTV Slovenija z ustavo. Ker se odločitev odmika v nedoločljivo prihodnost, je sklenilo, da preneha veljati sklep o začasnem zadržanju dela novele, ki je onemogočal konstituiranje novih upravljavskih organov. Sklep so podprli štirje ustavni sodnice in sodniki, proti je bil dr. Rok Svetlič, ki pa je z glasovanjem zagotovil sklepčnost.

Janša: US ne obstaja več

»Odslej lahko vsaka vlada s svojim zakonom po svoji podobi osvobodi RTV Slovenija. Odslej lahko 4 ustavni sodniki v isti zadevi preglasujejo odločitev, ki jo je prej sprejelo 5 sodnikov. Konkretno, od danes Ustavno sodišče ne obstaja več. Spet imamo enotno, svobodno oblast. Diktaturo,« se je na odločitev US odzval prejšnji predsednik vlade Janez Janša. Danes pa sta se izjavo za javnost posredovala tudi dr. Peter Gregorčič in prof. dr. Matej Avbelj.

Nevaren precedens

Podpisnika uvodoma poudarjata, da je US februarja sklep o začasnem zadržanju sprejelo, ker je »naša pobuda predstavljala edino pravno sredstvo, s katerim smo lahko trenutni oblasti preprečili samovoljno, arbitrarno in grobo politično podrejanje RTV Slovenija«, z njim pa je US na edini mogoč način učinkovito zaščitilo človekove pravice pobudnikov. Odprava začasnega zadržanja predstavlja po njunem nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru.

Odvzeta pravica do izjavljanja

»Sodišče je namreč zadržanje odpravilo, ne da bi kakor koli zaščitilo pravni položaj pobudnikov, ki jim je preprosto odvzelo vsakršno učinkovito pravno sredstvo, pa tudi pravico do izjavljanja, ki je del pravice do poštenega sojenja. Čeprav smo od sodišča izrecno zahtevali, da nam v primeru odpoklica zadržanja omogoči, da se o spremenjenih okoliščinah izjavimo, sodišče te zahteve ni navedlo niti v povzetku navedb strank v postopku. Zahtevo je preprosto spregledalo.«

Zaščita zakonodajalca proti posameznikom

V sklep je, tako pobudnika, US zapisalo, da je prišlo v položaj, ko se zadržane odločbe izpodbijanega zakona ne morejo izvajati, hkrati pa tudi, da ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva, pri tem pa pojasnilo, da to preprečuje izvrševanje zakonodajalčeve volje. »Z odpravo začasnega zadržanja je torej zaščitilo zakonodajalca proti posameznikom, ki so skladno s pravom človekovih pravic lahko edini nosilci človekovih pravic. Tako stališče odpira vprašanje, ali so človekove pravice v Sloveniji še učinkovito (za)varovane.«

Kdaj dokončna vsebinska odločitev?

Ker je US v obrazložitvi sklepa sporočilo, da je doslej zadevo obravnavalo na 10 nejavnih sejah, pri čemer je obravnavalo tudi več osnutkov vsebinskih odločitev o zadevi, oblikovanih v različnih smereh, vendar kljub prizadevanjem nobena vsebinska odločitev ni dobila zahtevane podpore 5 sodnikov, je po mnenju obeh podpisnikov US odkrito priznalo, da je prišlo v položaj, »ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v obravnavani zadevi«.

Izčrpana vsa pravna sredstva

Presodilo je, sta nadaljevala dr. Gregorčič in dr. Avbelj, da »ni mogoče izključiti niti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s prvo ali naslednjimi spremembami sestave sodnikov US«. »Ker je v svojem sklepu zavzelo jasno stališče, da 'sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva,' to nedvomno pomeni, da so z izdajo tega sklepa v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva,« poudarjata podpisnika.

Pritožba na ESČP v Strasbourgu

Ker so ostali brez učinkovitega pravnega varstva, jim je omogočena pritožba na ESČP v Strasbourgu, ki sta jo dr. Gregorčič in dr. Avbelj že pripravila in poslala, v njej pa »zatrjujeta kršitev pravice do sodnega varstva. Kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah utemeljujemo z dejstvom, da je US z odpravo začasnega zadržanja pobudnikom odvzelo edino pravno sredstvo, katerega integralni del je, skladno z ustaljeno sodno prakso ESČP, začasno zadržanje izpodbijanega predpisa.«

V nasprotju z jedrom ideje varovanja človekovih pravic

Hkrati podpisnika v pritožbi zatrjujeta tudi, da je Ustavno sodišče s tem sklepom zaščitilo državno oblast proti posameznikom, kar je v grobem nasprotju s samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic; bistvo delitve oblasti je namreč v tem, da se posameznika ščiti pred zlorabami oblasti, ne pa da oblast enotno deluje proti posamezniku,« sta v izjavi ob odpravi začasnega zadržanja novele Zakona o RTV Slovenija še zapisala dr. Peter Gregorčič in prof. dr. Matej Avbelj.