Zato so za osrednje geslo prireditve izbrali misel iz njegovega romana V Sibilinem vetru: »Biti človek, čimbolj.« Obravnavali bodo teme, ki so bile Rebuli posebej pri srcu, to je krščanstva, antike, slovenstva in demokracije. Je pa tudi eden zaslužnih skupaj z Jožetom Peterlinom in drugimi voditelji slovenskih izobražencev, pa osebnostmi, kot je bil Boris Pahor, da se je Draga razvila v forum vseslovenskega pomena.

FOTO: Jože Potrpin

Pozdravne in uvodne besede so pripadle Martinu Breclju – predsedniku Društva slovenskih izobražencev v Trstu, njemu pa so pridružili še drugi ugledni gostje, med njimi predstavnica Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Breda Zalašček.

Predsednik Društva slovenskih izobražencev v Trstu Martin Brecelj. FOTO: Jože Potrpin

Okrogla miza z naslovom: »Vergilij versus ChatGPT?«, ki je sledila, pa je bila posvečena vlogi klasične izobrazbe v dobi umetne inteligence. Razpravljavci so bili prof. dr. Marko Marinčič, dr. Tina Paljk in prof. dr. Ernest Ženko, moderirala pa jo je Jadranka Cergol. Okroglo mizo je dopolnila diskusija.

FOTO: Jože Potrpin

Dr. Tina Paljk:

Stvar je v tem, da umetna inteligenca ne dojema besed in pojmov, kot jih dojemamo mi. Vsaka beseda je šifrirana, torej se izraža kot neka numerična reprezentacija. Ona ne vidi besede strawberry, torej jagoda, zna pa veliko povedati o jagodi. Tudi si izmisli zgodbico o jagodi, ker umetna inteligenca je zelo dobra v razumevanju človeškega dela oziroma človeških besedil in zelo dobro prilagaja in kombinira človeška besedila. Klasično izobraževanje in kultura pa izpostavljata pomen besed in pojmov. Mislim, da vsi, ki smo hodili na klasični licej, vemo, kako so nam vsak dan pravili, da ima beseda različen pomen, odvisno od konteksta, analize besedila in tako naprej. Licej oziroma klasično izobraževanje daje neka orodja za razmišljanje in razumevanje pojmov mimo besede. Torej, če meni nekaj pomeni, bo nekomu drugemu pomenilo nekaj drugega. To pride zelo prav, ko imaš opravka z inženirji iz različnih oddelkov. Sem kemijski inženir, meni so neke stvari domače, elektro inženirju nekaj čisto drugega. Tam je potrebno najti en podoben jezik, kako se razumeti.

Dr. Tina Paljk. FOTO: Jože Potrpin

Dr. Ernest Ženko:

Zakaj je pomembna klasična izobrazba? Vsakdo ve, da od tega stoletja generacije že prisegajo na antiko, na antične avtorje, filozofe, pesnike in tako naprej. Se pravi, kaj je danes drugače? Mislim, da ni nič drugače. Pred nekaj meseci sem se udeležil globalnega foruma o etiki umetne inteligence, ki ga je organiziral Unesco. Tam je bil eden izmed velikih strokovnjakov za umetno inteligenco, ki je delal za Google in ne vem koga. In je zastavil sam sebi vprašanje, kaj naj danes mladi študirajo. Ali naj študirajo umetno inteligenco? In je tudi odgovoril na svojem primeru. »Jaz imam hčerko in ne želim, da študira umetno inteligenco. Želim, da študira filozofijo.« Kaj ta odgovor pomeni? Gotovo ni enoznačen. To ne pomeni, da bomo zdaj šli vsi študirat filozofijo, ne glede na to, da vidim, da je filozofija precej prosperirala, odkar se ukvarjamo z umetno inteligenco, ker smo nenadoma postali zanimivi, ker so pač teme kar naenkrat zelo aktualne: konec sveta recimo, konec človeka in tako naprej, ampak to vprašanje odpira še nekaj drugega, kar je bolj politično, in sicer seveda samo elita se lahko ukvarja z antičnimi temami, samo elita se lahko ukvarja s filozofijo. Kdor si tega ne more privoščiti, si tega ne more. To se pa v bistvu ni tako strašno spremenilo od časa Platona, ki je bil aristokrat. Platon v svoji Idealni državi ni priporočal študija filozofije čevljarju. Le čevlje sodi naj kopitar, pravi naš platonist. Kar nam po mojem mnenju daje antična izobrazba oziroma klasična izobrazba, jaz poznam predvsem pač ta filozofski vidik, je to, da v nasprotju z ChatGPT-ijem, ki ga tukaj zastonj oglašujem, raje bi govoril o generativni umetni inteligenci, mi dobivamo od generativne inteligence neprestano hitre odgovore. Mi pa potrebujemo predvsem vprašanja, načine interpretacije, kritično mišljenje, to pa je to, kar nam daje klasična izobrazba. Nisem za to, da se eno bori proti drugemu, ampak sinteza enega in drugega je edino, kar nas po mojem mnenju lahko vodi naprej.

Moderatorka Jadranka Cergol in dr. Ernest Ženko. FOTO: Jože Potrpin

Dr. Marko Marinčič:

Seveda vsa ta zgodba se ne začne in ne konča z antiko ali z našim odnosom neposredno do antike, ampak je nekaj kontinuiranega. Nalaga se v plasteh in vsaka nova plast posrka vase tudi vse prejšnje, in to kar pride ven, se lahko na prvi pogled zdi kot potvorba, ki nima z antiko nič skupnega, ampak tista najbolj zanimiva stvar, ki dokazuje živost antike, je točno ta njena sposobnost, da se regenerira v vedno novih ustvarjalnih nesporazumih. Ne gre nam za to, da bomo zgradili, nam kot zgodovinarjem gre zgraditi seveda približek neke makete, tudi duhovnega sveta. Približek samo, ampak v resnici je moč antike v tem, da se je sposobna regenerirati na način ustvarjalnega nesporazuma. Ki ni nič slabega, ki je nekaj najbolj čudovitega v resnici. Tudi govoriti o prilastitvah se mi že zdi malo nenavadno. To je že nek očitek, kar ni nič narobe s tem. Dramatika 20. stoletja je polna antike. Zakaj? Ampak potvorjene, predrugačene, iste zgodbe, komaj še kaj podobne in tako dalje, vendar učinkujejo pa še.

Dr. Marko Marinčič in dr. Tina Paljk. FOTO: Jože Potrpin

Del programa je tudi Draga mladih. Odvila se je danes dopoldne z okroglo mizo in diskusijo z naslovom E-Draga – Energetika prihodnosti. Spregovorili so dr. Ana Oberlintner, dr. Matjaž Valant, dr. Tomaž Žagar in dr. Marko Jošt, moderator je bil Jakob Tul.

FOTO: Jože Potrpin