Osrednje jaslice v baziliki sestavljajo figure, ki jih je izdelal kartuzijan, p. Wolfgang Kogler. V stranski kapeli so na ogled Neapeljske jaslice, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj pa stojijo piramidne jaslice arhitekta Jožeta Plečnika.

Figure p. Wolfganga Koglerja so globoko duhovno doživetje

V Romarskem uradu Brezje ob tej priložnosti poudarjajo, da vsaka jaslična figura p. Wolfganga Koglerja izžareva globoko duhovno doživljanje meniha, ki je svoje dni preživljal v tišini in odmaknjenosti. Prav ta dimenzija daje njegovim jaslicam nezmotljiv avtorski pečat. Ker je slovenska tradicija bolj navezana na pisano podobo jaslic, je figure praviloma pobarval, saj so bile tovrstne ljudem ljubše, le redke komplete oziroma posamezne figure pa je pustil v barvi žgane gline.

FOTO: Romarski urad Brezje

Značilno jaslično celoto s skupino Svete družine, oslom in volom, pastirji z ovcami in tremi kralji je obogatil še z drugimi liki: družina, kjer so se ob starših razporedili otroci; mati z ruto, ki se je v Betlehem odpravila z otrokom in domačimi darovi v košari; bradati očanec, ki kadi pipo, in ljudski godec, ki igra na harmoniko; skupina otrok, ki delujejo kot palčki s čepicami na glavi; speči pastir, ki se mu na obličju odražajo sanje; jata angelov, ki s petjem in igranjem na inštrumente spremljajo Kristusovo rojstvo; Bog Oče in Sveti Duh, ki podobo Kristusovega rojstva povezujeta v simbolno podobo Svete Trojice; skupina menihov ali svetniških oseb, s katerimi se navezuje na lokalno zgodovino.

FOTO: Romarski urad Brezje

Ob posebnih naročilih, zlasti manjših družinskih jaslicah, ki jih je velikokrat izdelal v enem kosu, je p. Wolfgang v jaslice vključil tudi podobe naročnikov, še posebej njihovih otrok. S tem se je navezal na staro tradicijo upodabljanja umetnostnih naročnikov in slikarjevih mecenov na svetih podobah. Prav poseben pa je v jaslicah lik kartuzijanskega meniha, ki je avtoportret in umetniški podpis p. Wolfganga, spet drugič pa je svoje obličje upodobil v kipu sv. Jožefa ali pastirja.

Sveta družina. FOTO: Romarski urad Brezje

Tri pomembne obletnice

Kot spominjajo v Romarskem uradu Brezje, v letu 2023 obhajamo tri obletnice kartuzijana patra Wolfganga Koglerja, božjega mojstra glinenih stvaritev, zlasti Križanega in velikega opusa, ki prikazujejo učlovečenje Božjega Sina: 110-letnica rojstva (1913), 60-letnica ponovne vrnitve v Pleterje (1963) in 30-letnica srečanja s sestro smrtjo (1993). Te obletnice p. Wolfganga se tako vključujejo v 800. obletnico obhajanja Jezusovega rojstva v Grecciu (1223) po zamisli sv. Frančiška Asiškega.

FOTO: Romarski urad Brezje

»V spomin teh obletnic smo v naši baziliki za božični čas 2022–2023 postavili jaslice s figurami, ki so delo p. Wolfganga in že same figure so stare med 40 in 50 let. Figure je Muzeju jaslic Brezje poklonil Peter Homar. Očistil in osvežil jih je Zlato Petrovčič ter jaslice postavil v baziliki Marije Pomagaj. Za osvetljavo je poskrbel Toni Jaklič. Pri postavitvi jaslic je pomagal Peter Legat,« je povedala direktorica Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt.

Neapeljske jaslice v stranski kapeli

Scenografija neapeljskih jaslic, ki so jo avtorji postavili v baziliki Marije Pomagaj, spoštuje značilnosti neapeljskih jaslic iz 18. stoletja. »Kristusovo rojstvo je postavljeno v najvišji del in znotraj ruševin starodavnega templja civilizacije starega Rima: v 18. stoletju se je začelo arheološko zanimanje za ostanke Pompejev in ker so bili zelo navdušeni nad mogočnimi rimskimi ruševinami, so le-te izbrali za postavitev glavnega prizorišča jaslic. Po mnenju nekaterih želi izbira nakazati, da je Jezus rojen zmagovalec nad pogansko vero, po drugih poudarja nekakšno duhovno kontinuiteto človeštva, ki se izraža skozi versko čustvo.«

Neapeljske jaslice. FOTO: Romarski urad Brezje

Kipi iz 18. stoletja

Kipi so izdelani v skladu s pravili iz 18. stoletja. Telo je lutka, prekrita z železno žico, na ta način se lahko liki postavijo tako, kot se ustvarjalcem zdi najbolj primerno. Glava je izdelana iz gline, s steklenimi očmi, zaradi česar so zelo realistične. Roke in noge so iz lesa, oblačila iz blaga povzemajo značilne noše tistega časa. Sveta Družina in ostale figure spoštujejo tradicionalne barve. (Scenografija: Rossella Lolli, Umberto Palazzo; kipi: Federico Iaccarino; rešetke in vrata, električni sistem: Maurizio Luzzana)

Piramidne jaslice na trgu pred baziliko Marije Pomagaj

Ob zaključku Plečnikovega leta in ob vstopu v jubilejno leto, ob 800. obletnici prvih jaslic, pa so na trgu pred baziliko Marije Pomagaj postavili repliko največjih Plečnikovih jaslic. Velike jaslice so arhitekturno zasnovane kot božični tempelj in zato učinkujejo zelo monumentalno. »Jaslice, ki jih je arhitekt Plečnik načrtoval posebej za Henrieto Freyer, so v resnici izraz spoštovanja antičnih vzorov v arhitekturi, kjer ima stopničasto stopnjevanje kvadratne oblike simboličen pomen.«

Piramidne jaslice pred brezjansko baziliko. FOTO: Romarski urad Brezje

»Tudi piramidne oblike, ki jih poznamo iz mojstrovih urbanističnih rešitev, nam vzbujajo asociacije: štiristrana piramida na kvadratni osnovi nas spomni na štiri elemente, na štiri strani neba, na štiri temperamente ... Pomeni pa tudi štiri črke Božjega imena, označuje prostor, v katerem se rodi Božji sin. Z izrednim občutkom jih kombinira z loki in okroglimi oblikami, ki nakazujejo univerzalnost stvarstva,« pojasnjuje Eržen Firštova.

Po izvirni Plečnikovi skici je načrt za povečavo Plečnikovih piramidnih jaslic pripravil arhitekt Matija Suhadolc, ki je mojstra Plečnika tudi osebno poznal. Za tehnično izvedbo pa so poskrbeli: Mizarstvo Tikles, Marko Škof (razsvetljava), Napisi Bernik, Konstrukcije Kogovšek, Dušan Vidali (svečniki), so še sporočili z Marijinega narodnega svetišča.