Mojca Koman je bralcem Naše družine poznana predvsem po svetovalnicah s področja živilstva in prehrane. Pred kratkim je pri založbi Družina izšla njena knjiga receptov Zajtrk z Mojco, pri kateri sta z možem združila moči - Mojca je prispevala 60 receptov, Krištof pa je poskrbel za mamljive fotografije.

Ob božiču smo pokukali v življenje njene družine, ki sta jo s Krištofom začela graditi pred dobrimi 22 leti. V dveh desetletjih je njun dom napolnilo pet otrok: Jernej (20), Julija (17), Tajda (14), Primož (11) in Kaja (8).

Družina Koman. FOTO: Siniša Kanižaj

Romantičen začetek v Parizu

Mojca in Krištof na božič hranita prav posebne spomine, saj prav v teh dneh mineva 28 let, od kar sta se srečali njuni poti. Spoznala sta se namreč na avtobusu, ki je mladino iz Ljubljane peljal v Pariz na taizejsko srečanje mladih. 

Da je Mojca prava zanj, je Krištof vedel že tisti trenutek, a odločilni korak je naredila Mojca, prizna. In sicer naslednje leto, ko so s prijatelji za valentinovo ponovno obiskali Pariz. 

Za božič plezal po drevesih

V pogovoru za Našo družino sta se v spominih vrnila tudi k prvim praznovanjem božiča. Krištof se je spomnil predvsem plezanja po drevesih, da je napel vse lučke: "Očitno mi je tega manjkalo v otroštvu, zato zame mora biti malo kičasto." Željo po več luči v tem temnem delu leta goji tudi Mojca, ki, kot je povedala, že ves advent postopoma dodaja lučke po vsej hiši. 

"Sva pa od vsega začetka želela praznovati sama, brez širše družine. Na sveti večer sva bila sama, sama sva šla k polnočnici, sama sem spekla potico. Nisem želela biti odvisna od kogarkoli, ker s poroko sva midva postala družina. Na božič pa se vedno dobimo pri moji mami," je še dodala Mojca.

Na koncu članka vas čaka nekaj slastnih Mojčinih receptov!

Božič v nekih drugih časih

Ko je bila Mojca še otrok, božiča ni praznovala: "Ker je bil oče novinar na radiu, je bilo strogo prepovedano praznovati. Vem, da je obstajal, a nismo smeli nič pokazati. Mi smo vero skrivali, tudi vsi otroci smo bili krščeni veliko kasneje. Bil je drugačen čas, tudi smrekice so se začele prodajati šele po božiču."

V Krištofovi družini je bilo drugače, božič so praznovali, a k polnočnici niso šli, ker je bila naslednji dan šola. So pa bili to zanj neke vrste uporniški časi. "Če si bil del tega, si se čutil, da si iz pravega testa. Potem ko se je vse sprostilo in so v cerkev prihajali tudi tisti, ki so prej vztrajno zagovarjali, da Boga ni, je bilo nenavadno. Zdi se mi, da je bila takrat pristna pripadnost, ki je danes ne čutim."

Danes je božič za njih pomemben praznik, ki ga vsak od sedmih družinskih članov na svoj način sooblikuje tudi v domači draveljski župniji. Najmlajša sodeluje pri prvi polnočnici ob sedmi uri, ob devetih sodelujejo mladinci in starejši vsaj z ministriranjem ob polnoči. "Večerjo smo tako že velikokrat imeli ob treh popoldan," pove Mojca in doda, da na njihovi mizi ni nekih posebnih jedi, temveč morda riž in ocvrti zrezki. "A za nas je to posebno, ker imamo sicer to redko na mizi."

Ustvarjanje za kuhinjskim pultom povezuje vse. FOTO: Siniša Kanižaj

Miza, prostor povezovanja družine

Kuhinja je v njihovi družini najpomembnejši prostor v hiši, ne le da vsi radi ustvarjajo za pultom, temveč skrbijo, da se vsakodnevno srečujejo tudi pri mizi. Skupni obed je priložnost, da si kot velika družina podelijo vsakodnevne informacije. 

Če se le da, se srečajo že pri zajtrku, pove Mojca. »Zajtrk je vsak dan na mizi, običajno ga jaz začnem pripravljati, potem pa pomaga, kdor prej vstane. Trudimo se, da smo vsaj del zajtrka vsi skupaj pri mizi. Otroci gotovo vedo, da je nekdo pripravil mizo, zajtrk in jedel zajtrk. Dajemo zgled. Nikomur ne pustim, da bi šel od doma brez jutranjega obroka.«

Celoten pogovor z družino Koman je objavljen v božični številki Naše družine.

Nekaj slastnih receptov Mojce Koman:

1/4