MZZ: Slovenija je zagovornica Natove politike odprtih vrat
MZZ: Slovenija je zagovornica Natove politike odprtih vrat
Ruska agresija v Ukrajini predstavlja največjo grožnjo evroatlantski varnosti v zadnjih desetletjih, poudarjajo v članicah zavezništva, zato prilagajajo svojo odvračalno in obrambno držo. »Finska in Švedska sta najtesnejši partnerici Nata, ki sta popolnoma interoperabilni z oboroženimi silami Nata. Slovenija je bila vedno podpornica Natove politike odprtih vrat in zagovarja, da ima vsaka država suvereno pravico do suverene zunanje politike in svoje varnostne ureditve,« pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu.
Kot še dodajajo na zunanjem ministrstvu, »v celoti spoštujemo pravico Finske in Švedske, da sami odločita o zaprosilu za članstvo v Natu. Verjamemo, da morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti ter izpolnjujejo pogoje za članstvo.«
Stoltenberg: To bi bil zgodovinski trenutek
Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga bi članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato »okrepilo našo skupno varnost, pokazalo bi, da so Natova vrata odprta in da se agresija ne izplača« in dejal, da bi bil, če bi se državi odločili za vstop v Nato, to »zgodovinski trenutek«.
Tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je gostila srečanje, je ponovila, da so vrata Nata Švedski in Finski odprta, če se bosta odločili za vstop, navaja STA.
Finski parlament o vstopu v Natu danes
Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta v nedeljo sporočila, da se je Finska odločila zaprositi za članstvo v Natu. To odločitev mora zdaj potrditi še tamkajšni parlament, ki naj bi o tem odločal v ponedeljek.
Švedski socialdemokrati podprli odločitev za vstop v Nato
Švedska premierka Magdalena Andersson iz vrst vladajočih socialdemokratov je po včerajšnji seji stranke v izjavi sporočila: »Predsedstvo stranke je na seji 15. maja 2022 sklenilo, da si bo stranka prizadevala, da Švedska zaprosi za članstvo v Natu. Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo Švedska v primeru odobritve prošnje izrazila enostranske zadržke in nasprotovanje namestitvi jedrskega orožja in stalnih vojaških oporišč na švedskem ozemlju,« so še zapisali v izjavi.
Pomisleki Turčije
Turčija, prav tako članica Nata, pa je v minulih dneh izrazila določene pomisleke glede finskega in švedskega članstva v zavezništvu, saj naj bi državi po njenem mnenju podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK). Prvi mož Nata Stoltenberg je glede tega povedal: »Turčija je jasno povedala, da ne želi blokirati pristopa. Zato sem prepričan, da bomo našli skupni jezik in soglasje o tem, kako naprej glede vprašanj članstva.«
Kremeljski režim: To je velika napaka
»To je še ena huda napaka, ki bo imela daljnosežne posledice in bo korenito spremenila razmere v svetu,« se je na odločitev Finske in Švedske o vstopu v Nato odzval namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Moskva opozarja, naj si ti dve državi ne delata iluzij, da se bo Rusija preprosto sprijaznila z njuno odločitvijo. »Jasno nam je, da ta odločitev ne bo okrepila varnosti Švedske in Finske, temveč bo stopnjo vojaške napetosti le še povečala.«