Svoj 80. rojstni dan danes, 6. julija, praznuje muzikolog in zaslužni profesor na Akademiji za glasbo Primož Kuret, ki se je letos poslovil od Slovenskih glasbenih dnevov, katerih soustanovitelj je bil. Ob jubileju vodilne osebnosti slovenske muzikološke znanosti so v Celjski Mohorjevi družbi izdali knjigo Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret.

Sodeloval je na okrog 300 mednarodnih simpozijih v Evropi, vedno pa je svoje delo povezoval s slovensko glasbo. »Tako ni poglabljal le muzikološke razgledanosti samo v sebi, ampak jo tudi posredoval tujim znanstvenikom,« so zapisali ob predstavitvi knjige pri založbi Celjska Mohorjeva. »Še bolj je domačim strokovnjakom pokazal pot in način, kako vključevati slovensko glasbeno zgodovino v evropski prostor.«

Kuret je glasbeni javnosti znan predvsem po Slovenskih glasbenih dnevih, ki jih je pred skoraj 30 leti ustanovil skupaj s skladateljem Milanom Stibiljem. V njihovem okviru je vsako leto vodil tudi mednarodni muzikološki simpozij. Kot je dejal v nedavnem intervjuju za STA, si želi, da bi Slovenski glasbeni dnevi, katerih naloga je, da skrbijo za večjo prepoznavnost domače resne glasbe, bili v prihodnosti še boljši, še zanimivejši in odmevnejši. Dobra glasba, kot je poudaril, ni stvar vsakdanjika, zanjo si je treba vzeti čas.

Primož Kuret se je rodil v Ljubljani. Leta 1954 je maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 diplomiral na Akademiji za glasbo, smer glasbena zgodovina in na Filozofski fakulteti (umetnostna zgodovina), pozneje pa deloval kot profesor za svetovno glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedagogiko, med letoma 1993 in 2001 pa tudi prodekan Akademije za glasbo.

Štiri leta je bil predsednik Slovenskega muzikološkega društva, vrsto let je urejal Revijo Glasbene mladine Slovenije, več let je vodil odbor za kulturo mesta Ljubljana in bil član različnih odborov, vodil je tudi nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva.

Je avtor številnih raziskav, monografij in pregledov o slovenski glasbeni preteklosti, njenih znamenitih osebnostih in ustanovah, pa tudi njene umeščenosti v svetovne glasbene tokove in dogodke.

Za svoje delo je prejel več priznanj. Med drugim je leta 2001 postal kot prvi Slovenec častni član Accademie Filarmonica di Bologna, leta 2003 je dobil Betettovo listino, leta 2005 pa Herderjevo nagrado na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije.

Leta 2005 je prejel tudi državno nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva, leta 2006 Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo na področju muzikologije, leta 2012 pa ga je nekdanji predsednik države Danilo Türk za njegov pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti odlikoval z redom za zasluge.