V izjavi za javnost so zapisali, da pred korakom ukinjanja dveh muzejev in ustanovitve novega, ki ju združuje, ni bila opravljena razprava niti analiza. "Glede na omejene prostorske, razstavne in depojske prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije se zaposlenim zdi prav poudariti temeljitejše ukvarjanje z dediščino osamosvojitve. Država bi zagotovo morala bolj zgledno poskrbeti za svoj simbolni in dediščinski temelj oblikovanja kolektivega spomina tudi in predvsem s tem, da za to priskrbi boljše delovne pogoje."

75-letnica bo tudi zadnja obletnica

Muzej novejše zgodovine letos praznuje 75-letnico obstoja. Pred dobrimi tridesetimi leti so tedaj Muzej ljudske revolucije Slovenije zaposleni preoblikovali v strokoven, na znanstvenih temeljih utemeljen Muzej novejše zgodovine. Njegov namen je bil hranjenje, zbiranje, raziskovanje in predstavljanje dediščine slovenskega prostora v 20. in nato tudi v 21. stoletju - od prve svetovne vojne do slovenske osamosvojitve. 

Oblastniška samovolja

"Način ukinitve muzeja razumemo kot grob, za demokratično družbo nedopusten poseg v avtonomijo javnega zavoda. S tem dejanjem se je pokazala oblastniška samovolja do zaposlenih in žaljiv odnos do ustanove, ki letos praznuje svojo 75-letnico obstoja. Sprašujemo se, kaj to pomeni za prihodnost muzejstva, njegovo avtonomijo, strokovnost in dediščino. Naša dolžnost je, da o tem obvestimo strokovno javnost doma in zunaj slovenskih meja," so zapisali v izjavi za javnost. 

Je še mogoče spremeniti odločitev?

Zaposleni želijo ohraniti poslanstvo, namen in cilje Muzeja novejše zgodovine Slovenije in se sprašujejo, ali je združevanje obeh muzejev  "v dobro slovenskega muzejstva, dediščine in države" in ali je sploh mogoče, da bi se vprašanje združevanja ponovno premislilo in da bi se odločitev spremenila. 

Celotno izjavo lahko preberete tukaj.