Akvarelni portret Deželnega muzeja za Kranjsko, po prestolonasledniku Rudolfu imenovanega Rudolfinum, je naslikal avstrijski slikar Heinrich Wettach. Priseljenec z Dunaja se je naselil v neposredni soseščini neorenesančne muzejske palače. Čez cesto si je postavil vilo v istem slogu (danes ameriško veleposlaništvo) in tako užival v pogledu na to veličastno svetišče zgodovine, kulture in umetnosti. FOTO: NMS



Narodni muzej Slovenije je osrednja nacionalna ustanova, ki varuje dediščino slovenskega naroda. Skrbi za hranjenje dragocenih ostalin z našega ozemlja, za njihovo preučevanje in predstavitev javnosti ter za utrjevanje narodne identitete.
Letos praznujemo njegovo 200-letnico, ki je v času, ko bi nekateri hoteli kar izbrisati narodno identiteto. Zato je ta obletnica pomembna, saj govori tudi o tem, da imamo Slovenci staro in bogato zgodovino. Ob obletnici so v Narodnem muzeju pripravili razstavo, na ogled bo do konca oktobra. Na njej je vrsta avtorjev predstavila javnosti veliko dragocenih ostalin, ki govorijo o naši dragoceni dediščini.


Posebno mesto v muzejski knjižnici zavzema protestantika. Med protestantskimi tiski so tudi Lepe krščanske molitve, ki jih je po nemškem vzorcu pripravil eden od vodilnih mož slovenskega protestantizma Jurij Dalmatin. Ohranila sta se le dva izvoda. FOTO: NMS


Domovinski muzej

Narodni muzej Slovenije je najstarejša muzejska ustanova na Slovenskem. Njegovo poslanstvo je varovanje, vrednotenje, raziskovanje, interpretiranje, razstavljanje in predstavljanje narodne kulturne dediščine ter sodelovanje z javnostjo. Zamisel za osnovanje nacionalnega muzeja sega v daljno preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Prihod Francozov in ustanovitev Ilirskih provinc sta to daljnosežno namero nekoliko odložila. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so predložili deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. Izdali so razglas, v katerem so poudarili, da bo kulturni hram zbiral vse predmete s področja narodove ustvarjalnosti, zgodovine dežele, nacionalnega slovstva, izdelke človeških rok in neprecenljiva bogastva narave.


Baročni relikviarij iz sredine 18. stoletja je izdelan iz pozlačenega rezljanega lesa. V njem so relikvije kar enajstih svetnikov in dveh svetnic. V zgornjem delu je sedem posodic z relikvijami apostolov Simona in Mateja in svetih Ignacija Lojolskega, Dominika, Paskala Baylona, Vida, Florijana, Vincencija, Janeza Nepomuka ter sv. Ane; v spodnjem delu so v treh kartušah relikvije apostolov Petra in Filipa ter sv. Lucije. FOTO: NMS


V stavbi Liceja

V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.«

Enkulpion iz 11. stoletja z Bližnjega vzhoda (bronasta litina). Enkulpioni so relikviariji v obliki križev, ki so jih cerkveni dostojanstveniki nosili na prsih. Izdelani so bili med 11. in 13. stoletjem v Siriji in Palestini. Romarji v Sveto deželo so jih prinašali v Evropo. FOTO: NMS

Že v prvem desetletju so prejeli dragocene darove – umetnine in predmete različnih darovalcev; med njimi starine župana Hradeckega, numizmatično zbirko Jožeta Repežiča, etnografske zbirke škofa Barage ter duhovnika Ignacija Knobleharja, Zoisovo zbirko mineralov, Hohenwartove kolekcije školjk in druge predmete. Fond pa se je razširil tudi zaradi pomembnih in presenetljivih arheoloških odkritij – Vače, Ljubljansko barje, Šmarjeta, Mokronog, Drnovo pri Krškem in še bi lahko naštevali.


Knjiga o čudežni moči Marije Celjske. Kako je Marija ljudem pomagala ob hudih nalezljivih boleznih in drugih tegobah, nas seznani knjižica Benedicta Virgo Cellensis. Maria Zell ali Marijino Celje na Zgornjem Štajerskem je bilo že v 14. stoletju znamenit romarski kraj. Publikacija je ilustrirana s 27 grafikami, na prvi strani je veduta matičnega samostana, ob njem pa sta ustanovitelj Henrik Koroški in njegova žena. FOTO: NMS


Deželni muzej za Kranjsko je imel sprva prostore v Pogačnikovi hiši na Salendrovi ulici v Ljubljani, že oktobra 1831 pa so slavnostno odprli muzej v stavbi Liceja, ki je stal na mestu današnje ljubljanske tržnice. Leta 1882 je bilo za muzej prelomno, saj je deželni zbor sklenil, da se začne zidati muzejska stavba. 14. julija 1883 so položili temeljni kamen za sedanjo muzejsko palačo in to je bil zgodovinski dogodek.


Srebrnik Ulrika II. iz leta 1437, iz zakladne najdbe na Jugorju. S pridobitvijo knežjega naslova sta Friderik II. in Ulrik II. dobila tudi novčni in rudniški regal, kar je pomenilo pravico in dovoljenje za kovanje denarja v zlatu in srebru z lastnim grbom. Celjski so kovali svoj denar po zgledu dunajskega pfeniga le kratek čas od leta 1436 do 1443. FOTO: NMS


200 predmetov

Na razstavi, ki jo bodo zaradi covida odprli 21. junija, bomo lahko videli 172 predmetov in skupin predmetov; odprta bo do 2. maja 2022, spremljal jo bo poljudni vodnik.
_ _ _

*Celoten prispevek preberite v tedniku Družina (24/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*