Pot iz Breginja se čez strma travnata pobočja (na desni) vzpne naravnost na vrh Muzca

Dolino Učje in Breginjski kot na zahodu Slovenije razmejuje slikovit greben, ki se od Kobarida vleče daleč v Italijo. Najvišji vrh na naši strani meje je Stol (1673 m), s katerega radi vzletajo jadralni padalci. Poldrugo uro zahodno od njega se dvigata Muzec (1612 m) in Gabrovec (1630 m), ki sta lahko končni cilj prijetnega jesenskega izleta ali pa vmesna postaja na poti do Breškega Jalovca (1613 m).

Breginj, ki ima danes malo manj kot dvesto prebivalcev (na začetku prejšnjega stoletja jih je bilo 679), je največje naselje zahodno od Kobarida. Nastal je na obširni uravnavi pod Stolom in je bil še pred štirimi desetletji biser beneškoslovenske arhitekture. Zanj so bile značilne zidane kamnite hiše z lesenimi ganki, povezane s hlevi in seniki, nad katerimi se je dvigal zvonik župnijske cerkve sv. Nikolaja. Ta stoji še danes, naselje pa ima povsem drugačno podobo, saj ga je leta 1976 porušil potres. Košček nekdanjega videza ohranja le še skupina štirih domačij, ki so spremenjene v muzej.

Označena planinska pot se mimo teh hiš potegne do potoka Bela, kjer lahko pri mostu zavijemo do bližnje cerkve Marije Snežne. Na naslednjem razpotju se ločimo od široke poti proti Stolu in prestopimo na kamnito stezo, ki se vzpenja ob suhi hudourniški strugi. Z brega visijo drevesa, ki jih je polomil žled, sama pot pa je lepo očiščena. Za odcepom proti cerkvi sv. Marjete (ta stoji ob poti na Stol) prispemo do pomembnega razpotja. Pot proti Breškemu Jalovcu, po kateri se bomo vračali, zavije v levo, pot na Muzec pa se vzpne do ostrega skalnatega grebena. Po njem se previdno sprehodimo do sosednjega pobočja. Na njem je sprva še malo drevja, ki pa se kmalu umakne travnatim vesinam.

Ozka steza zavijuga strmo navkreber. Med rjavo travo počiva bogomolka, malo naprej tišino prekine nenavaden šum. Slab meter stran od poti polzi med šopi trave gibko kačje telo. Razgled je čedalje širši. Globoko spodaj leži Breginj, v daljavi se kaže Matajur, visoko zgoraj pa valovi greben med Muzcem in Gabrovcem. Po njem drsijo sence jadralnih padalcev, ki jih veter nosi proti zahodu in potem nazaj proti Stolu.

Vzpon po strmem travnatem pobočju, iz katerega štrlijo skalnati roglji, bi bil v poletni vročini zelo naporen. Jeseni pa je prijeten in krajši, kot se je zdelo spodaj. Modro nebo se hitro bliža in bivak pod Muzcem postaja čedalje večji. Ko prispemo do lesenega kažipota, gremo lahko naravnost do njega, ali pa nadaljujemo navkreber do četrt ure oddaljenega vrha, kjer je drog s kažipoti, žigom in skrinjico z vpisno knjigo. Z Muzca lepo vidimo Krn in Bovško kotlino z okoliškimi vršaci. Na južni strani Kaninskega pogorja je dolg greben, po katerem smo se lani vzpeli na Skutnik. Zelo zanimiv pa je tudi pogled na »naš« greben: njegova južna stran je travnata, severna pa do vrha poraščena z drevjem.

Z Muzca (domačini ga imenujejo Musc) se lahko spustimo do dvanajst let starega bivaka, vzpnemo na Gabrovec (1630 m) za njim in nadaljujemo sprehod po valovitem grebenu proti zahodu. Pot je na nekaterih krajih široka, drugod ozka, zdaj pelje po vrhu, potem se za kratek čas umakne na severno stran. Po uri razgibane hoje prispemo do razpotja. Pot po grebenu gre naprej proti uro in 15 minut oddaljenemu Breškemu Jalovcu, mi pa se čez travnato pobočje spustimo proti Breginju (uro in 45 min.). Ta pot je položnejša od tiste na Muzec, zato je primernejša za sestop. Večinoma pelje po gozdu, vmes pa prečka nekaj žlebov in potokov. Na enem od njih je tudi manjši slap, na katerega nas opozarja lesen kažipot.

OSNOVNI PODATKI

Muzec (1612 m)

Izhodišče: Breginj.

Dostop: V Kobaridu zavijemo proti nekdanjemu mejnemu prehodu Robič, na krožišču pri Starem selu pa desno proti Breginju.

Kratek opis poti: Iz središča Breginja krenemo proti podružnični cerkvi Marije Snežne. Za razpotjem, ki pelje do nje, se ločimo od označene poti proti Stolu. Sprva hodimo po gozdu, za ostrim skalnatim grebenom pa se poženemo v strmo travnato pobočje, po katerem dosežemo vrh Muzca. Z njega lahko nadaljujemo po grebenu uro daleč na zahod do naslednjega razpotja, s katerega se vrnemo v Breginj. Pot je dobro označena. V suhem na njej ni večjih nevarnosti, kljub temu pa na travnatih strminah in ponekod na grebenu ni odveč previdnost.

Višinska razlika: 1050 m.

Dolžina vzpona: 2 uri in 45 min.

Zemljevid: Kobarid – Nadiške doline 1 : 55.000.


NEDELjSKA MAŠA

V župnijski cerkvi v Kobaridu je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 10.30.