Muslimanski teologi kritični do preobrazbe Hagije Sofije
Muslimanski teologi kritični do preobrazbe Hagije Sofije
Foto: Reuters
Jutri bo v Hagiji Sofiji, nekdanjem znamenitem svetišču v Istanbulu, ki je imelo od leta 1934 status muzeja, potekala prva muslimanska molitev po preobrazbi nekdanje bizantinske katedrale v mošejo, potrjeni z odlokom turškega vrhovnega sodišča v Ankari 10. julija letos.
Resna in nepopravljiva napaka
Po številnih kritičnih in odklonilnih odzivih z vseh koncev sveta, potezo turških oblasti so soglasno obsodili tudi znanji ministri držav EU, so se z javnim pismom oglasili tudi liberalnejši muslimanski teologi v Turčiji in odlok ocenili kot »resno in nepopravljivo napako«.
Žalitev nemuslimanov in poglabljanje islamofobije
Kot opozarjajo avtorji včeraj na spletni strani časopisa »Cumhuriyet« objavljenega odprtega pisma Nazif Ay, Mehmet Ali Öz in Yusuf Dülger, sicer poznani kot »kemalistični« teologi, bo sprememba statusa Hagije Sofije nedvomno »užalila nemuslimanski svet in poglobila islamofobijo«.
Foto: PrMustafa
Uničeno sporočilo o pravičnosti islama
Po njihovem mnenju izkoriščanje Hagije Sofije za politično orodje »uničuje sporočilo o spravi in pravičnosti islama, katerega središčna točka je mir«. Zgradbo so, še dodajajo, zgradili pravoslavni kristjani, »poskus, da si jo z dekretom prilasti islam, bo zato povečal sovraštvo do islama«.
Prekrite in zatemnjene ikone
Na jutrišnjo muslimansko molitev je sicer povabljenih več kot 500 ljudi. Umetnostne zgodovinarje in predstavnike Unesca, ki opozarjajo na to, da je Hagija Sofija na seznamu svetovne kulturne dediščine, ob tem skrbi, ker bodo krščanske ikone v stavbi med molitvijo prekrite ali zatemnjene s posebnim svetlobnim sistemom, kar bi jih – dolgoročno – lahko uničilo.