Kot je sporočil tiskovni predstavnik SŠK dr. Gabriel Kavčič, je škof Saje uvodoma izrazil veselje nad zglednim sodelovanjem med Katoliško Cerkvijo in Islamsko skupnostjo v RS in kot vzoren primer izpostavil lansko Skupno izjavo verskih skupnosti glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. Obenem je gostoma čestital ob 30. obletnici ustanovitve mešihata, samostojnega verskega in administrativnega organa Islamske skupnosti v RS.

FOTO: Bobo

Škodo se da popraviti, izgubljenih življenj ne

Mufti Kavazović je ob zahvali za gostoljubje pojasnil, da je redno obveščen o dogajanju v Sloveniji in zelo podpira sodelovanje, katerega pomembnosti se zavedajo tudi v BiH, kjer zlasti cenijo vse, kar dela papež Frančišek proti vojnam po svetu, posebej v Palestini, »ki je za vse nas sveta dežela, sveta zemlja«. Zahvalil se je za pomoč, ki jo je Katoliška Cerkev prek Karitas namenila BiH ob nedavnih katastrofalnih poplavah, ki so terjale tudi 19 življenj. »Materialna škoda je velika, a to se da popraviti. Ne da se pa popraviti izgubljenih življenj,« je poudaril mufti in škofa povabil na obisk v Sarajevo.

Ne le dobri, celo prijateljski odnosi

Mufti Porić pa je spomnil na 30. obletnico mešihata in izrazil veselje, da so lahko odnosi med katoličani in muslimani zgled tudi za druge države, saj da v Sloveniji »nimamo zgolj dobrih odnosov, marveč smo celo v prijateljskih odnosih«. Kot so še sporočili s Tiskovnega urada SŠK, sta se nadškof Zore in škof Saje sinoči v Ljubljani udeležila tudi slavnostne akademije ob 30. obletnici mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, na kateri je bila prisotna tudi slovenska predsednica dr. Nataša Pirc Musar.

FOTO: Bobo

Negotovi časi

Mešihat predstavlja začetek samostojnega inštitucionalnega delovanja Islamske skupnosti v Sloveniji, po besedah muftija Porića pa je bil njegov začetek uspešen v administrativnem, organizacijskem in infrastrukturnem smislu, za vrhunec pa je označil izgradnjo ljubljanske džamije pred petimi leti. V govoru na akademiji je mufti pozval, naj se vsem ljudem, ne glede na barvo kože, raso, poreklo ali versko pripadnost, omogoči življenje v miru, varnosti in dostojanstvu, današnji čas pa označil za negotov.

FOTO: Bobo

Odprta vprašanja

»Kot človeštvo smo padli zelo nizko, to vidimo, ko gledamo vojne, v katerih umirajo otroci, ženske, civilisti, nedolžni ljudje. Kje so vrednote, o katerih smo govorili? Zakaj ni nikogar, ki bi ustavil ta početja posameznikov?« se je vprašal Porić. Položaj Islamske skupnosti v Sloveniji je ocenil kot dober, ostajajo pa odprta vprašanja, denimo zagotavljanje obrokov brez svinjine v vrtcih in šolah, status imamov brez slovenskega državljanstva in ureditev pokopališč v nekaterih mestih.

FOTO: Bobo

(So)ustvarjalci medkulturnega dialoga in vključujoče družbe

Po besedah slovenske predsednice Nataše Pirc Musar so muslimani sooblikovali nekdanjo skupno državo in pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije. »Muslimani niste le člani verske skupnosti, temveč pomembni (so)ustvarjalci medkulturnega dialoga in vključujoče družbe z odgovornostjo do skupne prihodnosti,« je izpostavila in opozorila še na številna žarišča po svetu, med drugim v Ukrajini in zlasti na Bližnjem vzhodu, kjer je bila meja običajnega vojnega konflikta že zdavnaj presežena.

Slovenija kot zatočišče za številne begunce

Mufti Kavazović je v govoru spomnil na čas prihoda beguncev iz BiH v Slovenijo, kjer so našli zatočišče, česar ne bodo nikoli pozabili, in se Sloveniji zahvalil za jasno in nedvoumno stališče do pobijanja nedolžnih palestinskih civilistov in otrok v bližini Gaze. Poudaril je še, da je muslimanski kulturni center danes eden od kulturnih draguljev. »Trudili se bomo, da bo njegov angažma takšen, da bo sijal s pozitivno energijo in bo v srca ljudi vnašal lepoto miru in sožitja različnosti,« je še dejal.

FOTO: Bobo

Od decembra 1994

Kot je poročala STA, je bil mešihat Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je sicer najvišji verski in administrativni organ skupnosti, ustanovljen decembra 1994. Prej je bil mešihat sprva del širše Islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, pozneje pa nekaj let del mešihata za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev mešihata v Sloveniji je pomenila administrativno samostojnost, ohranili pa sta se duhovna in simbolna vez z Islamsko skupnostjo v BiH.