To so bili bl. Emanuele Ruiz in njegovih sedem tovarišev iz reda manjših bratov ter verni laiki bratje Francis, Abdel Mooti in Rafael Massabki.

Papež je kanonizacijo sirskih mučencev odobril skoraj sto let po njihovi beatifikaciji, ki jo je leta 1926 opravil Pij XI., in tik pred začetkom jubilejnega leta.

Mučenci iz Damaska so čudovita podoba Cerkve, ki je lahko doživela misijonarsko pričevanje vse do daru življenja.

Kustos Svete dežele p. Francesco Patton je radostno sprejel napoved skorajšnje kanonizacije. Kot so zapisali na spletni strani kustodije, so »mučenci iz Damaska čudovita podoba Cerkve, ki je lahko doživela misijonarsko pričevanje vse do daru življenja«. P. Francesco je izrazil upanje, da bodo novi svetniki »znamenje upanja za celotno Cerkev v Siriji, še posebej za našo frančiškansko navzočnost. Naj bodo ti mučenci zgled vsem nam, bratom kustodije, da si pri svojem poslanstvu nikoli ne bi prizanašali«.

Kustos je poudaril, da so v skupini mučencev navzoči tako manjši bratje kot maronitski laiki: »Naj bo to zgled, kako morajo različni obredi sodelovati v Katoliški cerkvi in med različnimi Cerkvami, da bi oznanjali Jezusa Kristusa in ohranjali majhno, toda izjemno pomenljivo in pomembno krščansko navzočnost v Siriji.«

Enajst sirskih kristjanov je nedvomno umrlo mučeniške smrti. FOTO: custodia.org

Zgodba o mučencih

Mučeništvo je bilo del preganjanja kristjanov, ki so ga šiitski druzi iz Libanona razširili v Sirijo in povzročili na tisoče žrtev. V noči z 9. na 10. julij 1860 je komanda druzov vdrla v frančiškanski samostan v krščanski četrti Bab-Touma in pobila osem članov reda: to so bili Emanuele Ruiz, Carmelo Volta, Nicanore Ascanio, Nicola M. Alberca y Torres, Pietro Soler, Engelbert Kolland, Francesco Pinazo Peñalver in Giovanni Giacomo Fernández. Poleg redovnikov so življenje izgubili tudi trije kristjani maronitskega obreda, bratje Massabki. Njihova smrt je bila nedvomno mučeniška: preden so bili umorjeni, so jih napadalci prosili, naj se odpovejo krščanski veri in sprejmejo islam, vendar so njihovo »povabilo« odločno zavrnili.

Češčenje sirskih mučencev je vedno bolj razširjeno. FOTO: custodia.org

V Damasku »navdani s čustvi in upanjem«

V Damasku so novico, ki so jo nestrpno pričakovali, sprejeli »navdani s čustvi in upanjem«, je po navedbah spletne strani Kustodije Svete dežele povedal p. Firas Lufti, gvardijan frančiškanskega samostana Bab-Touma, kjer se je zgodilo mučeništvo in kjer hranijo relikvije blaženih. »Ta novica,« tako p. Firas, »prihaja v času, ko ves Bližnji vzhod, vključno s Sirijo, preživlja trenutke drame in sporov, vojn in krize. Svetost je upanje novega sveta. Kljub grozotam greha, ki ga je človek zmožen spisati, Bog, Gospod zgodovine, skupaj s svojimi svetniki piše zgodovino.«

Relikvije mučencev iz Damaska. FOTO: custodia.org

Spomin

Bogoslužni koledar Kustodije Svete dežele se 10. julija vsako leto spominja »mučencev iz Damaska«. V sirski prestolnici latinska in maronitska skupnost običajno skupaj praznujeta to obletnico, ki povezuje sinove mučeništva. Poleg tega so bili trije maronitski bratje tudi frančiškanski tretjeredniki.

»Letošnje praznovanje spomina na naše mučence bo imelo prav poseben pridih, saj bo okusilo svetost,« je pojasnil p. Firas. »Kanonizacija mučencev iz Damaska bo dala nov zagon življenju tukajšnje krščanske skupnosti: daje nam upanje, kaže nam, kam naj stopimo na poti k svetosti, cilju vsakega posameznika, ki svoje življenje posveti ljubezni do Boga in do bližnjega.«

Sirski kristjani upajo, da bi kanonizacija mučencev iz Damaska lahko posredovala sporočilo za dialog, mir in edinost na Bližnjem vzhodu.

Kanonizacijski postopek

Postopek za kanonizacijo blaženih mučencev iz Damaska je bil oživljen zaradi opazno naraščajočega slovesa njihovega mučeništva in vedno številčnejših znamenj, ki jih pripisujejo priprošnji enajstih mučencev iz Damaska, pa tudi zaradi širjenja njihovega češčenja, je zapisano na spletni strani reda manjših bratov. S tem je povezano tudi upanje, da bi njihova kanonizacija lahko posredovala sporočilo za dialog, mir in edinost na Bližnjem vzhodu.

Zato je Sveta sinoda maronitskih škofov leta 2022 papežu Frančišku predložila prošnjo za kanonizacijo blaženih mučencev iz Massabkija. Peticiji so se pridružili tudi višji predstojniki redov manjših bratov ter generalni minister in kustos Svete dežele, ki so prosili za kanonizacijo celotne skupine enajstih mučencev iz Damaska. Papež je 23. marca 2023 odobril poseben postopek za pripravo in preučitev izrednega »Positio super Canonizatione«. Natančno štirinajst mesecev pozneje, 23. maja 2024, je napovedal sklic konzistorija za njihovo kanonizacijo.