Msgr. Mitja Leskovar je letos obhajal srebrno mašo. Foto: Tatjana Splichal

V ljubljanski stolnici bo jutri, v soboto ob 10. uri slovesnost škofovskega posvečenja naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku msgr. dr. Mitja Leskovarja. Udeležba na slovesnosti bo zaradi epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom omejena zgolj na povabljene.

Jo bo pa mogoče v živo spremljati prek medijev, in sicer jo bodo prenašali na:

- Radiu Ognjišče,
- TV Exodus in
- YouTube kanala Nadškofije Ljubljana.

Imenovanje je priznanje za preteklo delo

Papež Frančišek je Mitjo Leskovarja, ki od leta 2018 opravlja službo svetovalca na nunciaturi v Indiji in Nepalu, za apostolskega nuncija v Iraku in za naslovnega nadškofa Beneventa imenoval 1. maja letos. Imenovanje je sprejel s hvaležnostjo. »To je tudi priznavanje za moje dosedanje delo vsaj v smislu, da če se malo pošalim, v preteklosti ni bilo čisto narobe,« je dejal v pogovoru za tednik Družina (19/2020).

Msgr. Leskovar je duhovniško posvečenje prejel leta 1995 in bil takrat imenovan za kaplana v Domžalah. Ob vstopu v semenišče je imel pred očmi domačega župnika s Kokrice pri Kranju, zdaj že pokojnega Ladislava Kovačiča in se videl v vlogi duhovnika na župniji. Vendar je v 25 letih duhovništva na župniji deloval le dve leti.

Želel biti župnik, a je postal nuncij

Že med opravljanjem službe kaplana ga je namreč k sebi poklical takratni ljubljanski nadškof Franc Rode, ki bo tudi vodil slovesnost škofovskega posvečenja, in mu predlagal študij cerkvenega prava v Rimu, ki je pomenil delo na nunciaturah po vsem svetu.

Leskovar, ki je letos obhajal srebrno mašo, je takrat sledil Božji volji. Po končanem študiju je diplomatsko službo opravljal najprej na nunciaturi v Bangladešu, nato pa na Državnem tajništvu Svetega sedeža v Vatikanu, v Nemčiji in nazadnje v Indiji in Nepalu.


V tujini najbolj pogreša slovenske gore. Foto: osebni arhiv

Raje bi ostal na Kranjskem, a če …

Vatikanski diplomat je v pogovoru za Družino razkril, da bi sicer raje ostal v domači deželi, na Kranjskem. Pri svojem delovanju na tujem najbolj pogreša domače in prijatelje ter izlete v hribe. »A to je seveda brezpredmetno, če te Gospod hoče v Indiji ali Iraku, je treba v Indijo ali Irak,« je nadaljeval.

Novo službo sprejel z zmerno zaskrbljenostjo

Na svojo službo v vatikanski diplomaciji gleda kot na del skrivnostnega Kristusovega telesa. Novo službo pa je sprejel z zmerno zaskrbljenostjo, saj situacija v Iraku ni najlažja. Hkrati na deželo, kamor odhaja, gleda tudi pozitivno: »Hvala Bogu so se zadeve v Iraku vsaj malo umirile, tako da ne govorimo več samo o odhajanju, ampak tudi o vračanju kristjanov. /…/ Imam zaupanje, da položaj ni tako brezupen, kot je bil morda videti še pred tremi leti.«

Z zaupanjem sprejema tudi novo funkcijo: »Če me Bog pošilja tja v tej vlogi, mi bo dal tudi potrebno pomoč. /.../ Čutim, da nisem sam poslan nekam, kjer se bom moral nekako znajti, ampak da je zadaj še majhna armada molivcev.«



Preberite tudi:
- Slovenec bo nadškof in nuncij v Iraku
- Če te Bog pokliče v Indijo ali Irak, tja tudi greš
- Udeležba na škofovskem posvečenju bo omejena