Devetindvajset mesecev, od maja 1915 do oktobra 1917, so trajali hudi boji na soški fronti na zahodu slovenskega etničnega ozemlja in zahtevali številne ubite med vojaki različnih narodov. Za njimi so ostali uničenje, smrt, obup ... a tudi spomin na zaupanje v Boga v času težkih preizkušenj.

Madžarska kapelica na Mrzlem vrhu. FOTO: Renato Podbersič ml.

Madžarska kapelica na Mrzlem vrhu

Samo na avstro-ogrski strani je bilo na tolminskem delu bojišča ubitih skoraj tri tisoč vojakov, pokopanih na dvanajstih različnih pokopališčih. Prav poseben kraj spomina pa predstavlja nekdanja vojaška kapelica pred t. i. madžarsko kaverno pod Mrzlim vrhom (1358 m) nad planino Pretovč, v čudovitem objemu tolminskih gora in s prekrasnim razgledom na krnsko pogorje. V tej kaverni se nahaja preprosta kapelica, ki so jo leta 1917 v kamen vklesali madžarski vojaki iz III. bataljona 46. pehotnega polka avstro-ogrske vojske pod poveljstvom majorja Diendorferja. Naborni okraj tega polka je bilo južnomadžarsko mesto Szeged z okolico.

V kapelici v kaverni tik pod vrhom Mrzlega vrha so imeli med prvo svetovno vojno vojaške maše. FOTO: Renato Podbersič ml.

Kapelica je edinstven primer kulturne dediščine

Kapelica je služila za duhovno oskrbo tik za prvo frontno črto in je danes edinstven primer kulturne dediščine. Mrzli vrh je namreč predstavljal ključni člen avstro-ogrske obrambe na tolminskem mostišču, ki so ga italijanske enote vztrajno napadale. O stiski branilcev in graditeljev ter njihovi globoki vernosti priča napis na oltarju v madžarskem jeziku, ki se v slovenskem prevodu glasi: Devica Marija, mati naša, bodi zaščitnica tvojega ljudstva.

V kaverni pod Mrzlim vrhom so imeli vojaške maše

Po prvi svetovni vojni so nekdanjo vojaško kapelico na Mrzlem vrhu še nekaj let uporabljali pastirji, potem pa je bil vhod vanjo zasut ter je polagoma izginila v času in spominu. Zato so domačini z začudenjem poslušali nekdanjega nemško govorečega avstro-ogrskega vojaka, ki je sredi šestdesetih let 20. stoletja obiskal planino Pretovč in podrobno pripovedoval o vojaških mašah, ki so jih imeli v kaverni pod Mrzlim vrhom med prvo svetovno vojno.

Pred vhodom v kaverno pod vrhom Mrzlega vrha. FOTO: Renato Podbersič ml.

Društvo Peski je oltar v kaverni zgledno obnovilo

Med demokratizacijo Slovenije ob koncu osemdesetih let se je tudi v Posočju močno povečalo zanimanje za dogajanje na soški fronti. Leta 1996 so krajevni zanesenjaki ustanovili Društvo Peski 1915–1917 Tolmin, ki se ljubiteljsko ukvarja s proučevanjem in ohranjanjem zapuščine prve svetovne vojne, predvsem na nekdanjih bojiščih soške fronte. V društvu želijo ohranjati spoštljiv spomin na vse, ki so v vojni trpeli, in javnost opominjati, da se podobne grozote ne bi več dogajale. Društvo je ime dobilo po območju v krnskem pogorju, kjer so v prvi svetovni vojni potekali siloviti boji, in primarno skrbi za dediščino soške fronte na območju Mrzlega vrha, ki je danes urejen v muzej na prostem in je del znane Poti miru od Alp do Jadrana.

Društvo Peski je torej oltar v kapelici pod Mrzlim vrhom pred četrt stoletja zgledno obnovilo, od leta 2001 pa na lično urejenem prostoru pred kaverno redno pripravlja spominske slovesnosti.

Spominsko mašo je daroval stiški opat Maksimilijan File. FOTO: Renato Podbersič ml.

Obiskovalci iz Slovenije, Madžarske, Češke in Slovaške

Spomin na krute dogodke in prošnja, da se nikoli več ne bi ponovili, sta še živa med ljudmi. To vsako leto dokazuje številna udeležba na slovesnosti od blizu in daleč. Spominu trpljenja vojakov številnih narodnosti, ki so se tukaj bojevali, so se tudi letos poklonili številni obiskovalci iz Slovenije, Madžarske, Češke in Slovaške.

Za ubrano pesem med slovesnostjo je poskrbel cerkveni pevski zbor iz Kobarida. FOTO: Renato Podbersič ml.

Prišli so tudi uniformirani predstavniki društev

Med drugimi so se prireditve udeležili diplomatski predstavniki Madžarske in Slovaške ter tako počastili spomin na rojake, ki so se nekdaj bojevali v teh krajih. Prišli so tudi uniformirani predstavniki društev, ki negujejo zgodovinski spomin na nekdanje vojaške enote. Slavnostni nagovor s poudarkom na vedno znova aktualnih prizadevanjih za mir je pripravil tolminski župan Alen Červ. Za ubrano pesem med slovesnostjo je poskrbel cerkveni pevski zbor iz Kobarida.

Pogled izpred t. i. madžarske kaverne pod Mrzlim vrhom (1358 m) nad planino Pretovč, v čudovitem objemu tolminskih gora in s krasnim razgledom na krnsko pogorje. FOTO: Renato Podbersič ml.

Mašo je daroval stiški opat Maksimilijan File

Sledila je maša, ki jo je daroval stiški opat Maksimilijan File, ob somaševanju treh slovenskih vojaških vikarjev in drugih primorskih duhovnikov. Opat File je v pridigi poudaril, da že v Stari zavezi beremo o velikih obljubah miru, povezanih s prihodom Mesije, ki ga prerok Izaija imenuje knez miru. »Ko Sveto pismo govori o miru, govori o stanju blagostanja, sreče, pravičnosti, veselja in lepote. Z drugimi besedami, o stanju milosti, ki jo je Bog že ob stvarjenju namenil ljudem, ki jih je ustvaril ter jih naredil sodeležne pri svojem življenju. Zato smo vsi odgovorni za gradnjo miru.« Papež Benedikt XV. je leta 1915, med prvo svetovno vojno, litanijam Matere Božje dodal vzklik »Kraljica miru«. S tem je želel poudariti, naj katoličani po vsem svetu na priprošnjo Marije, Kraljice miru, molijo za konec uničujoče svetovne vojne. Mir je osnovna Božja lastnost.

Žive naj vsi narodi

Pridigo je opat File zaključil: »Bratje in sestre, po Božji zamisli smo ljudje ustvarjeni za skupnost. Slovenska himna se začne z besedami, ki bi lepo pristale tudi Svetemu pismu: 'Žive naj vsi narodi'. Ja, vsi narodi. Naš slovenski narod, naši sosedje, vsi prebivalci EZ; tudi moj sosed, tudi naša predsednica ter naši opozicija in koalicija, moj bližnji, moj brat, moja sestra ... za katerega morda, vse prevečkrat, tako kot Kajn, rečem: 'Sem mar jaz varuh svojega brata!.'«

1/8