Ob tej priložnosti bodo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije današnji dan v Ljubljani obeležili z več dejavnostmi.

Osrednja prireditev na Prešernovem trgu

Dejanosti v okviru današnjega dne bodo začeli s simboličnim pohodom bolnikov po možganski kapi in osrednjo prireditvijo na Prešernovem trgu, kjer bodo od 10. do 13. ure potekale dejavnosti preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi.

»Start pohoda bo ob 11. uri v parku Tivoli na parkirišču nasproti hale Union. Pohodnike pa pričakujemo na Prešernovem trgu v Ljubljani okoli 12. ure. Tu bodo že od 10. ure postavljene stojnice z mnogimi koristnimi informacijami o možganski kapi in drugih boleznih, ki vplivajo nanjo.« Prav tako bodo na Prešernovem trgu potekale številne spremljevalne dejavnosti.

Zdrav način življenja

Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc poudarja, da je najpomembnejša preventiva zdrav način življenja, kar pomeni »nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.«

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor), R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza), M – minuta (takoj pokliči 112).

Porast pojava možganske kapi

Podpredsednica Združenje bolnikov s CVB Slovenije Tatjana Erjavec je ob današnjem evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi izpostavila, »da v projekcijah do leta 2035 lahko pričakujemo 34-odstotni porast števila pojavov možganske kapi in četrtino več oseb s trajnimi posledicami po utrpeli možganski kapi. Zato je bil na pobudo ESO (European Stroke Organisation) in SAFE (Stroke Alliance for Europe) pripravljen akcijski plan za enotno obravnavo možganske kapi v evropskih državah od 2018 -2030. Dokument vsebuje cilje in priporočila za celovito obravnavo, začenši s preventivo, zdravljenjem, rehabilitacijo, sekundarno preventivo in kakovostnim življenjem z boleznijo. Prav to področje je najbolj zapostavljeno tudi v Sloveniji.«

Projekcije do leta 2035 kažejo na 34-odstotni porast števila pojavov možganske kapi in četrtino več oseb s trajnimi posledicami po utrpeli možganski kapi.

Pomen nenehne rehabilitacije

V Sloveniji je več kot 20 dejavnih klubov CVB. Predsednica Kluba CVB Ljubljana dr. Lara Slivnik, ki je tudi sama prebolela možgansko kap, pripoveduje, da so posledice možganske kapi različne oviranosti, kot so gibanje (prizadeta je ena stran telesa), govor, požiranje, vid, tip, kognitivna zaznava. Želi si, da bi imele osebe po možganski kapi kontinuirano rehabilitacijo, saj stanje nikoli ni dokončno.