Po podatkih človekoljubne organizacije Save the Children v nemirni pokrajini Cabo Delgado v Mozambiku militantni skrajneži obglavljajo otroke, stare komaj enajst let, poroča spletni portal Vatican News. Zaradi oboroženega spora na tem območju je razseljenih na tisoče ljudi.

Obupane matere

Ena od mater je omenjeni organizaciji zaupala, kako so njenega najstarejšega otroka obglavili nedaleč stran od skrivališča, kamor se je zatekla s svojimi še tremi otroki.

»Tisto noč so napadli našo vas in zažigali naše domove. Ko se je vse skupaj začelo, sem bila doma s svojimi štirimi otroki. Poskušali smo pobegniti v gozd, vendar so mojega najstarejšega sina ujeli in ga obglavili. Ničesar nismo mogli storiti, ker bi napadalci pobili tudi nas,« je pretresena mati povedala predstavnikom organizacije Save the Children. Deček je bil star dvanajst let.

Druga mati je spregovorila o svojem četrtem otroku, starem enajst let, ki so ga umorili militantni skrajneži. S prizorišča uboja je morala pobegniti, ne da bi imela priložnost spoštljivo pokopati svojega mrtvega otroka.

»Potem ko so umorili mojega 11-letnega sina, je postalo jasno, da ni več varno, če ostanemo v domači vasi. Pobegnili smo v hišo mojega očeta v sosednji vasi, nekaj dni pozneje pa so se napadi začeli tudi tam. Moj oče, moji otroci in jaz smo pet dni jedli le zelene banane in pili vodo z bananovca, dokler ni prišel prevoz, ki nas je odpeljal na varno,« je povedala obupana mati.

Pokrajina si še ni opomogla od podnebnega šoka

Zaradi spora v Cabo Delgadu je v Mozambiku trenutno razseljenih skoraj 670.000 ljudi – skoraj sedemkrat več kot je poročilo zabeležilo pred letom dni. V sporu je življenje izgubilo najmanj 2.614 ljudi, vključno s 1.312 civilisti. Razmere so se občutno poslabšale v zadnjih dvanajstih mesecih: po navedbah organizacije Save the Children se je močno povečalo število napadov na tamkajšnje vasi.

Poleg tega si Cabo Delgado še ni opomogel od nekaj zaporednih podnebnih šokov, med drugim od ciklona Kenneth, ki je to območje opustošil leta 2019, najmočnejšega ciklona v severnem delu Mozambika doslej. Leta 2020 so to območje zajele hude poplave, ki so uničile pridelke in premoženje.

Boleče zgodbe

Direktor organizacije Save the Children v Mozambiku, Chance Briggs, je spregovoril o neizmerni bolečini med zaposlenimi: »Poročila o napadih na otroke nas pretresejo v dno srca. Naše zaposlene so že večkrat spravile v jok, ko so poslušali zgodbe trpljenja mater v taboriščih za razseljene. To nasilje se mora končati, razseljenim družinam pa je treba ponuditi podporo, da si bodo lahko opomogle po teh grozljivih doživetjih.«

Po Briggsovih besedah jih pri omenjeni organizaciji najbolj skrbi, da potrebe razseljenih otrok in njihovih družin v mozambiški pokrajini Cabo Delgado daleč presegajo zmogljivosti in vire, ki so na voljo za njihovo podporo. Skoraj milijonu ljudi grozi akutna lakota, kot neposredni rezultat oboroženega spora, vključno z vsemi razseljenimi osebami in skupnostmi, ki so jim ponudile zatočišče.

Hitrih rešitev ni

Dr. Alex Vines, izvedenec za afriška vprašanja, je za britanske medije v analizi razmer v Mozambiku zapisal, da so »napadi znamenje, kako gotovost džihadističnih upornikov narašča, ko se soočajo s skrušenimi mozambiškimi varnostnimi silami, ki ne kažejo pretiranega zanimanja za spopad«.

Po Vinesovem mnenju hitrih rešitev za razmere v Mozambiku ni. Toda »tamkajšnja vlada bi lahko še vedno zajezila težave, če bi se lotila resne reforme svoje vojske, vzpostavila tesno zavezništvo z območnimi sosedami (posebej Tanzanijo), ustrezno izbirala pogodbene partnerje za ohranjanje varnosti v narodnem in mednarodnem okviru, ter podpirala vojaška prizadevanja z boljšim vodstvom in razvojnim posredovanjem, ki bi nudilo alternativne poti do morebitnih rekrutov«.