V naslednjem letu bodo v PGD Prečna praznovali 110 let delovanja. Andreja Hutevec v društvu opravlja več vlog, trenutno je dejavna kot mentorica mladine, blagajničarka in članica upravnega odbora. V Gasilski zvezi Novo mesto pa je predsednica mladinske komisije. Zaposlena je sicer v podjetju kot referentka varnosti in zdravja pri delu, njeno delo pa zajema skrb za varstvo in zdravje pri delu ter požarno varnost v podjetjih.

Andreja Hutevec je članica PGD Prečna iz okolice Novega mesta. FOTO: Osebni arhiv

Pri osmih letih si se pridružila gasilskim vrstam. Kako se spominjaš svojih začetkov? Kdo te je navdušil ali prepričal, da se jim pridružiš? Je to tradicija v vaši družini?

V gasilsko društvo me je povabil takratni mentor mladih, ki je pripravljal ekipo pionirk, starih od šest do enajst let, za tekmovanje. Na vajah je bilo zabavno in tako je gasilstvo postalo del mene. Večji del ekipe je ostal skupaj, zato smo tekmovale tudi v članski kategoriji. Dvakrat smo se udeležile tudi državnega gasilskega tekmovanja. Res je tudi, da je gasilstvo del družine, saj sta bila gasilca tako oče kot stari oče. Člani gasilskega društva pa so tudi bratranci in sestrične.

V mesecu požarne varnosti bomo v sodelovanju z Aleteio predstavili več gasilskih zgodb, zato vabljeni k spremljanju.

V PGD Prečna je ena tvojih glavnih nalog delo z mladimi. Čemu posvečate največ pozornosti pri delu z njimi?

Delo z mladimi v društvu obsega predvsem vaje in priprave na različna gasilska tekmovanja. Na vajah na zabaven in praktičen način podajamo znanje, ki je uporabno v vsakdanjem življenju, pozneje pa pride prav tudi na intervencijah. Pozornost namenjamo tudi temu, da vsaj kakšnemu gasilstvo »zleze v kri« in se odloči postati operativni gasilec, saj prihodnost društva temelji na delu z mladimi. Za nagrado pripravimo tudi kakšno družabno popoldne, da se otroci še bolj povežejo, saj želimo, da ostanejo povezani tudi izven gasilstva.

FOTO: Osebni arhiv

Koliko zanimanja je med mladimi za gasilstvo in kako se počutiš, ko jim predajaš znanje?

Med mladimi obstaja zanimanje za gasilstvo, predvsem v družinah, kjer je to tradicija. Je pa v današnjem času kar težko tekmovati z vsemi drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Delo z mladimi mi je v veselje in ponos, še zlasti ko vidim njihovo zadovoljstvo ob doseženih rezultatih in ko vidim, v kakšne osebe odraščajo.

FOTO: Osebni arhiv

Dolga leta si kot animatorka sodelovala na oratoriju v Župniji Prečna. Najbrž ti tudi to pomaga pri delu z njimi?

Vsekakor. Kot animatorka sem se udeležila številnih usposabljanj za delo z mladimi in te izkušnje sem lahko prenesla v gasilstvo. Obenem sem na oratoriju spoznala nekatere otroke, ki so se pridružili gasilcem po tem, ko so sodelovali na gasilski delavnici, kjer so spoznali delo gasilca in videli, kaj počnejo mlajši gasilci.

Ti je kakšna intervencija še posebej ostala v spominu in zakaj?

Za sabo nimam veliko intervencij, a zagotovo mi bo v spominu ostala ena večjih v naši okolici, ko so goreli odpadki v podjetju Ekosistemi v Zalogu v sosednji Občini Straža. Na intervencijo sem odšla, ko je bil glavni požar že pogašen in smo gasili ter čistili posamezna manjša požarišča. Neverjetno je bilo videti tako veliko število gasilcev na delu.

Ali je tvoj mož tudi gasilec? Kako sicer po tvoji oceni moški gledajo na ženske kolegice v gasilskih vrstah?

Da, tudi on je gasilec. Spoznala sva se na gasilskem tekmovanju. Na poročni dan so nama člani najinih društev skupaj pripravili špalir. Zdi se mi, da nas moški kolegi vse bolj spoštujejo in nam dajejo priložnosti, da se izkažemo tudi na intervencijah, ne le na tekmovanjih. Na nas pa je, da se opogumimo in pokažemo željo po udejstvovanju tudi na intervencijah, saj se vedno najde tudi kakšno manj zahtevno opravilo, ki pa je pomembno, da je intervencija uspešno opravljena.

V družbi nekaterih članov PGD Prečna. FOTO: Osebni arhiv

Zaposlena si v podjetju, ki se ukvarja z ozaveščanjem o varstvu pri delu. Ali in kako ti znanje, ki si ga pridobila kot prostovoljna gasilka, pomaga pri poklicnem delu?

Na usposabljanjih za operativnega gasilca je velik poudarek na varnosti, saj je treba najprej poskrbeti za lastno varnost, da lahko pomagamo drugim. Prav tako moramo tudi pri drugih opravilih skrbeti za varnost in zdravje sebe in ostalih, da ne bomo pozneje imeli zdravstvenih težav. V vsakdanjem življenju pa nas spremljajo različne nevarnosti za nastanek požara, zato je treba poznati preventivne ukrepe, da ne pride do požara, in vedeti, kako ukrepati, če opazimo požar.

Slišali smo, da se dobro znajdeš v kuhinji. Menda zelo rada pečeš. Kaj ti gre najbolj od rok? Kaj gre tvojim bližnjim najbolj v slast?

Drži, peka slaščic je eden mojih najljubših hobijev, ker mi omogoča eksperimentiranje. Najraje pripravljam torte in mehko pecivo. Vedno preizkušam nove recepte, kakšne okuse pa tudi sama sestavim skupaj. Domači so že navajeni, da za rojstni dan dobijo torto, ki je vedno po kakšnem novem receptu, morajo pa biti sočne.

Andreja najraje peče torte in mehko pecivo. FOTO: Osebni arhiv

Zelo rada tudi ustvarjaš z rokami in delaš zunaj v naravi. Kakšno sprostitev oziroma veselje ti to predstavlja?

Ustvarjanje in vrtnarjenje sta zame odklop od hitenja v vsakdanjem življenju. Zadovoljna sem, ko vidimo končan izdelek ali pobran plod. Ko potrebujem mir, grem rada v bližnji gozd, kjer pogosto najdem material za ustvarjanje.

Kaj ti pomeni biti gasilka? Kako te to zaznamuje v vsakdanjem življenju?

Biti gasilka mi pomeni, da sem vedno pripravljena na akcijo in pomoč drugim. Udejstvovanje v gasilstvu mi daje vedno nove izzive in me spodbuja k osebi rasti ter k premagovanju strahov.