Po podatkih švicarske zvezne policije je patriarh Kiril I. med hladno vojno deloval v Ženevi kot agent ruske tajne službe oz. Odbora za državno varnost, KGB. Dosje o »monsinjorju Kirilu« hranijo v zveznem arhivu v Bernu, dokumenti pa potrjujejo dosedanje domneve, poroča avstrijski Kathpress: Kiril je v sedemdesetih letih prejšnejga stoletja pod psevdonimom »Mikhailov« uradno zastopal moskovski patriarhat pri Ekumenskem svetu Cerkva v Ženevi.

Rekli so nam: pazite se teh duhovnikov, so agenti KGB.

V poročilu je navedeno, da je v Kirilovi kartoteki med julijem 1969 in februarjem 1989 37 zapisov. Kot pišejo švicarski mediji, se večina od njih nanaša »le na njegove prošnje za vizum in vstop v Švico«, dvakrat pa je navedeno, da je »duhovnik na seznamu sovjetskih funkcionarjev, proti katerim so bili sprejeti ukrepi«. Kateri ukrepi so to bili, v dokumentaciji ni pojasnjeno.

Züriški Sonntagszeitung navaja prebivalca Ženeve, ki se spominja obdobja hladne vojne: »Rekli so nam: pazite se teh duhovnikov, so agenti KGB.« V pogovoru s Kirilom je imel »vedno občutek, da išče informacije. Bil je zelo prijazen, vendar je postavljal veliko vprašanj o izseljenski skupnosti in duhovnikih.«

Kiril I. na konferenci o jedrskem orožju in razoroževanju v Amsterdamu leta 1981. FOTO: Wikipedia

Poskusi vpliva na Ekumenski svet Cerkva

Nemški protestantski teolog Gerhard Besier je pojasnil, kako je KGB v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja poskušal vplivati na Ekumenski svet Cerkva: ta naj bi se »vzdržal kritike omejevanja verske svobode v ZSSR ter namesto tega kritiziral ZDA in njihove zaveznice«.

V Ženevi živi eden od nečakov patriarha Kirila. Kot pravi, njegov stric takrat verjetno ni bil agent, ampak je bil »pod strogim nadzorom KGB«. Vendar pa je po navedbah omenjenega časnika dejal, da to »nikakor ni vplivalo na iskrenost njegove zavezanosti ekumenskemu delu z drugimi Cerkvami«.

Finančni interesi Ruske cerkve

Sonntagszeitung je poročal tudi o finančnih interesih Ruske pravoslavne cerkve v Švici: po besedah nekdanjega uslužbenca švicarske zvezne policije naj bi tedanji patriarh Aleksij II. v devetdesetih letih z zasebnim letalom večkrat letel v Ženevo, da bi prodal naftne kvote, ki jih je dodelila ruska vlada. Ni pa dokazov, da bi bil v te ženevske naftne posle vpleten sedanji patriarh Kiril, čeprav je bil po navedbah časnika »v letih med 1989 in 2008 odgovoren za zunanje odnose Ruske pravoslavne cerkve in je bil zelo blizu patriarhu Aleksiju II.«.

Moskovski cerkveni voditelj danes velja za pomembnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Maja 2006 je Kiril I. prejel nagrado »"Srebrna vrtnica svetega Nikolaja«, ki jo je ustanovila in izročala freiburška teologinja Barbara Hallensleben. Takrat je bilo rečeno, da z omenjeno nagrado »počastijo posameznike, ki si prizadevajo za edinost cerkva Vzhoda in Zahoda«. Danes o tem ne moremo več govoriti: moskovski cerkveni voditelj namreč velja za pomembnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kirilova podpora ruski invaziji na Ukrajino je že večkrat povzročila mednarodno ogorčenje. Velika Britanija, Litva in Kanada so proti njemu uvedle sankcije. Kazenski ukrepi na ravni Evropske unije proti patriarhu niso uspeli zaradi veta Madžarske, papež Frančišek pa je Kirila v video pogovoru posvaril, naj ne postane »Putinov ministrant«.

Pred dnevi je Kiril znova pohvalil nekdanjega funkcionarja KGB Putina: »Pravoslavec je, pa ne zato, da bi bil priljubljen, ne zato, da bi bil izvoljen, ampak resnični pravoslavec, ki prejema svete krščanske zakramente in živi cerkveno življenje. Carji niso bili vedno tako pravoslavni, kot je danes naš predsednik,« so mediji navedli patriarhove besede.