V Turčiji so minuli torek na petnajstletno zaporno kazen obsodili morilca škofa Luigija Padoveseja, kot je poročala rimska tiskovna agencija 'AsiaNews'. Po navedbah pravnih izvedencev bi bil lahko moški, ki je v zaporu že od tedaj, ko je umor zagrešil, torej od sredine leta 2010, ob zglednem vedenju na prostosti že čez šest let, kot je bilo moč sklepati na procesu v Ankari.

V času umora šestindvajsetletni Murat Altun je 3. junija 2010 pred hišo v mestu Iskenderun v južni Anatoliji do smrti zabodel predsednika Turške škofovske konference in apostolskega vikarja v Anatoliji, za katerega je delal kot šofer. Glede svojega motiva je dajal zelo različne in nasprotujoče si razlage, ki so obsegale izgovore od domnevne duševne motenosti preko umora z islamskim ozadjem do ugibanj, da sta bila s škofom Padovesejem v homoseksualnem razmerju. Njegovi zagovorniki so igrali na karto neprištevnosti, sodna medicina pa ga je razglasila za sposobnega zagrešiti dejanje, zaradi katerega je bil obsojen.

Cerkveni predstavniki so ponovno obžalovali premajhno zanimanje turškega pravosodja za natančno razjasnitev primera. Po umoru škofa Padoveseja so ugibali o morebitnih političnih motivih za nasilno dejanje, nekateri turški mediji pa so sprožili tudi govorice o domnevnem homoseksualnem razmerju med storilcem in žrtvijo. V preteklih letih so v Turčiji tamkajšnji nacionalisti umorili precejšnje število kristjanov.

Obsojeni je po navedbah agencije 'AsiaNews' po končanem procesu pojasnil, da obžaluje umor italijanskega misijonskega škofa, ki je pripadal redu kapucinov. Bil je zadnji človek, 'ki bi mi storil kaj žalega', je dejal Altun in še povedal, da v času dejanja 'ni bil sam svoj gospodar'.

Foto: splet