Na sedežu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu med 4. in 8. novembrom zasedajo udeleženci 31. srečanja pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki uničujejo ozonsko plast. Papež Frančišek je udeležencem poslal sporočilo, ki ga je zbranim včeraj prebral vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Sveti oče v sporočilu izpostavlja, da je usoda našega skupnega doma »kulturni izziv«, v svetu, v katerem je »vse povezano«, pa je treba graditi mostove ter pospeševati celostni razvoj in okoljevarstvo, poroča Radio Vatikan.

Papež piše, da je »Montrealski protokol, skupaj s svojimi popravki in Dunajsko konvencijo, zgled mednarodnega sodelovanja na področju okoljske zaščite in tudi na področju pospeševanja celostnega človeškega razvoja«. Minilo je skoraj petintrideset let, odkar je bila na Dunaju 22. marca 1985 za podpisovanje odprta prvi obvezujoči mednarodni sporazum o zaščiti ozonske plasti. Po papeževih besedah je teh petintrideset let dalo pozitivne rezultate, saj mnoge znanstvene študije, vključno z najnovejšimi, potrjujejo, da se tanjšanje ozona postopoma zmanjšuje.

Iskren in rodoviten dialog

Papež je zato udeležencem srečanja v Rimu spregovoril o treh točkah oz. naukih, ki smo se jih lahko naučili iz petintrideset35-letnega izvajanja mednarodnega ozonskega režima. Poudariti je treba, da je ta režim nastal iz obsežnega in rodovitnega sodelovanja med različnimi sektorji: znanstvene skupnosti, političnega sveta, gospodarskih in industrijskih akterjev ter civilne družbe. To sodelovanje je pokazalo, je zapisal sveti oče, kako lahko dosežemo pomembne rezultate, ki istočasno omogočajo zaščito stvarstva, pospešujejo celostni človeški razvoj in skrbijo za skupno dobro, v duhu odgovorne solidarnosti in korenitih pozitivnih učinkov za sedanje in prihodnje rodove.

Soočamo se namreč s »kulturnim« izzivom »za in proti skupnemu dobremu«. Papež izpostavlja, da »je iskren in rodoviten dialog, ki zna zares prisluhniti različnim potrebam in je osvobojen posameznih interesov, skupaj z duhom solidarnosti in ustvarjalnosti, temeljnega pomena za izgradnjo sedanjosti in prihodnosti našega planeta«.

Tehnološke rešitve naj so del širše vizije

Podobno k takšnemu kulturnemu izzivu ne moremo pristopiti zgolj na osnovi tehnologije, ki si »domišlja, da je edina rešitev težav, v resnici pa ni sposobna prodreti v skrivnost mnogoterih povezav, ki obstajajo med stvarmi, zato večkrat reši neko težavo tako, da ustvari druge«. To je pokazala tudi potreba po sprejetju novega popravka Montrealskega protokola leta 2016, s katerim se uveljavlja prepoved snovi, ki same po sebi ne škodujejo ozonski plasti, a vplivajo na segrevanje ozračja.

Papež poudarja, kako pomembno je, da Kigalski popravek kmalu odobri celotna družina narodov, kot se je to zgodilo z Dunajsko konvencijo in Montrealskim protokolom. Kigalski popravek namerava podpreti tudi Sveti sedež.

Vse je med seboj povezano

Tretji nauk je pomen dejstva, kako je ta skrb za skupni dom usidrana v zavedanje, da »je vse povezano«. Tudi Kigalski popravek se sklicuje na to načelo, saj predstavlja neke vrste »most med ozonskim problemom in pojavom globalnega segrevanja« in v ospredje postavlja njuno interakcijo.

Ali so cilji napredka zares usmerjeni v skupno dobro?

Nenehno pospeševanje sprememb, ki vplivajo na človeštvo in naš planet, k čemur je danes dodan še bolj napet življenjski in delovni ritem, bi nas moralo ves čas spodbujati k vprašanju, ali so cilji napredka resnično usmerjeni v skupno dobro ter v trajnostni in celostni človeški razvoj ali pa povzročajo škodo našemu svetu in življenjski kvaliteti velikega dela človeštva, zdaj in v prihodnosti.

Premišljen odgovor na to vprašanje je mogoč le v luči premisleka o treh točkah, ki jih papež postavlja v ospredje svojega sporočila: »Predvsem dati resnično življenje dialogu za dobro skupne odgovornosti do našega skupnega doma, dialogu, v katerem nihče ne absolutizira svojega zornega kota, nato tehnološke rešitve narediti za del širše vizije, ki upošteva raznovrstnost obstoječih odnosov,« in nazadnje oblikovati naše odločitve na osnovi celostnega okoljevarstva, ki temelji na zavedanju, da je med seboj vse povezano.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media