Že ob najmanjšem neupoštevanju mojih navodil jim držim dolge pridige, kako bi bilo prav, kaj storijo narobe, kako so neodgovorni pa kako smo to počeli mi. In nemalokrat s povzdignjenim glasom. Potem pa se čez njih še pritožujem … Pa ni učinka! Zakaj?!

Odgovor najdem pri svetem Jožefu – preveč besed! V Svetem pismu ni zapisana niti ena njegova beseda. Pa je vendarle konkretno pomagal pri vzgoji Božjega Sina, še posebej kot očetje tistega časa pri uvajanju v verske skrivnosti in učenju za poklic. Ravno tako se ni pritoževal in obupoval, ko ga je večkrat z ne ravno prijetnimi navodili obiskal angel. Vsakokrat je le tiho prikimal in ukrepal ter sledil Božjemu načrtu – gotovo v skrbeh, pa vendar tudi z zaupanjem.

Sveti Jožef mi je zgled in navdih, da skušam tudi sam večkrat zadržati plaz pritožb in pridig iz mojih ust.

Sveti Jožef mi je zgled in navdih, da skušam tudi sam večkrat zadržati plaz pritožb in pridig iz mojih ust. Da si raje vzamem čas za otroke, jim namenim objem in prijazen pogled ter jih k dobrim dejanjem in lepemu obnašanju napeljem s svojim zgledom.

Ne želim pa pred otroki skopariti z besedami pohvale, zahvale in molitve. Tudi ne s priprošnjo k svetemu Jožefu, še posebej za dobro vzgojo mojih otrok in da bom znal, ko odrastejo in odidejo v svet, mirne vesti in z zaupanjem v Božjo previdnost reči: »Zgodi se.«

Žiga Povalej je mož in oče treh otrok.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, 3/2022, molitveno-bogoslužni reviji, ki pri založbi Družina izhaja vsak mesec. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 5,90 evra, letna naročnina pa 63,70 evra. Naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.