Kaj je posebnega v češčenju fatimske Matere božje in v njenih sporočilih? V čem se razlikuje od splošne pobožnosti do Marije?

Ko se Mati božja odloči za posebno prikazovanje, tega ne počne zato, da bi nas naučila česa, za kar prej še nikoli nismo slišali. K božjemu razodetju iz začetkov Cerkve ne dodaja ničesar novega. Kaj pa je potem njen namen? Spominja nas na samo jedro razodetja, ki je v našem času bodisi zanikano bodisi ga je treba na novo poudariti. Na poseben način nas spominja na odrešenje duš. Ne nazadnje je ona Mati Cerkve. Vsi, ki smo člani Cerkve, smo njeni otroci. Želi, da bi bili vsi njeni otroci rešeni. Žal opaža, da se jih veliko pogubi, kajti živijo grešno življenje.

Marija je v svojem tretjem fatimskem prikazovanju meseca julija otrokom pokazala podobo pekla. Otroci so bili prestrašeni, ko so videli angele-hudiče, kot tudi duše-človeška bitja, ki so bili obsojeni na pekel. Po tem videnju je Marija otrokom rekla: »Videli ste pekel, kamor gredo ubogi grešniki. Bog je ustanovil češčenje mojega brezmadežnega srca zato, da bi preprečil ravno to.« Z drugimi besedami: prišla je zato, da bi nam prinesla pobožnost k svojemu brezmadežnemu srcu kot sredstvo, s katerim bi ji mi pomagali veliko število duš rešiti pekla – večne ločenosti od Boga. Želi si, da bi se vsi njeni otroci rešili. A potrebuje pomoč tistih, ki ljubijo Boga in ljubijo njo, da bi molili za tiste, ki Boga nimajo radi.

Ena najpomembnejših stvari, ki jih je rekla v Fatimi, je tisto, kar je rekla avgusta. Se spomnite, takrat so tri otroke odpeljali v zapor, kjer so eno noč prenočili, zato 13. avgusta niso šli na kraj običajnega prikazovanja. Toda prikazala se jim je 19. avgusta in jim rekla: »Molite, molite, veliko molite in darujte čim več svojih del pokore, kajti veliko duš se je oddaljilo od Boga samo zato, ker ni nikogar, ki bi zanje molil in daroval svoje žrtve.« Vidite, zato je prišla. Prišla je opogumit svoje otroke, ki delajo dobro, naj še naprej živijo tako, in jih spodbudit, naj molijo za tiste svoje brate in sestre, ki ne delajo dobro, ki živijo v grehu.

Ali je naš čas poseben v primerjavi z letom 1917, ko se je prikazala Marija? Česa bi se glede na sporočila iz Fatime danes morali še posebej zavedati?

Ko razmišljam o Fatimi, ne razmišljam o letu 1916, ko se je otrokom najprej prikazal angel, ali o letu 1917. Glede letnice pa pogosto pomislim na leto 1884, na čas papeža Leona XIII. Se spomnite dogodka, ko je nekega dne molil zahvalno molitev po obhajilu? Takrat je bil deležen videnja Kristusa, hudiča in sv. nadangela Mihaela. Hudič je rekel Jezusu: »Jaz zmorem uničiti tvojo Cerkev, pusti mi nekaj več časa in moči in videl boš.« Jezus mu je odgovoril: »Koliko časa pa bi rad?« Hudič mu je odgovoril: »Sto let.« Takrat mu je Jezus dal teh sto let časa. Kaj pa se je zgodilo leta 1984, sto let zatem? Papež sv. Janez Pavel II. Veliki je skupaj s škofi posvetil Rusijo brezmadežnemu Marijinemu srcu.

Sestra Lucija je o tem dejala: nebesa so to posvetitev sprejela. Nekateri dvomijo, češ da sestra ni povedala resnice ali da to vse skupaj ni res … In vendar je res! Sestra je to potrdila. Kmalu po tej posvetitvi je sovjetski blok začel razpadati. Gorbačov je razglasil konec Sovjetske zveze in podelil svobodo narodom nekdanjega sovjetskega bloka. To je bil res izjemno pomemben dogodek.

Poleg tega je pred svojo smrtjo sestra Lucija pisala pismo kardinalu Carlu Caffarri (bolonjskemu nadškofu, ki mu je Janez Pavel II. zaupal ustanovitev Papeškega inštituta za zakonske in družinske študije, op. prev.). V pismu je napisala, da je Marija strla kači glavo. Ko je sv. Janez Pavel II. leta 1984 opravil omenjeno posvetitev, ni posvetil le Rusije, temveč celotno Sovjetsko zvezo. Ko je to posvetitev leta 1942 opravil papež Pij XII., Rusije ni imenoval, kajti takrat smo bili zavezniki in ni hotel vznemirjati zaveznika. Poimenoval jo je opisno: država, kjer so častili ikone, in jih sedaj ni dovoljeno častiti, vendar bodo češčene v prihodnosti. To nacijo je posvetil in to je bila Rusija. Se spomnite, da mu je bilo posredovano sporočilo z nebes po blaženi Aleksandrini de Costa, naj kot papež posveti ves svet brezmadežnemu Marijinemu srcu, da bi za dve leti skrajšal 2. svetovno vojno?

Na katerih področjih se danes bije duhovni boj med dobrim in zlim?

Najprej na področju družine. Drugo področje je »gender«, teorija spola. Če si moški, bodi moški, ne moreš si domišljati, da si ženska. Ne moreš, kajti s tem zavračaš to, kar ti je Bog podaril, ko te je ustvaril. V časopisu Wall Street Journal sem bral statistiko, po kateri je 45 % oseb, ki so si dale spremeniti spol, naredilo samomor, tako neznosna zmeda se jih je polotila. Celo kirurg, ki je opravil prvo spremembo spola, se sooča s samomorilnostjo in pravi, da tega nikoli več ne bi storil. S tem se človek preprosto ne sme igrati. Sprejeti je treba temeljno krščansko moralo, zapisano že v knjigi stvarjenja: »Moža in ženo ju je ustvaril« (1 Mz 1,27).

Poleg teh dveh je še eno področje: to so napadi na versko svobodo in pravice.

Pogovarjal se je Igor Vojinović

Celoten pogovor si lahko preberete v novi številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Fatima za danes.

Foto: arhiv skupnosti bratov prenovljenih frančiškanov