Pred časom sem se pri maši med prošnjami zalotil, da se usta kar niso hotela odpreti v iskreni »prosimo te, usliši nas«. Prebrana prošnja je bila namreč naslednja: Gospod Bog, prosimo te za vse, ki si jim zaupal vodstvo naše države; naj z dialogom rešujejo zahtevna vprašanja našega časa. Za božjo voljo, ali ni takšna prošnja v času golobnjaške »svobode«, ki si je zadala kot prednostni in pravzaprav edini cilj, da se ne pogovarja z drugače mislečimi, temveč jih skuša na silo ukalupiti po svoji nerazumni meri, nora naivnost?!

No, odtlej so šle stvari s slabega na slabše. Žal smo že (pre)dolgo prisiljeni gledati – opravičujem se za izraz – politično pornografijo najslabše vrste, v kateri se kot po tekočem traku vrste koruptivni, diletantski, perverzni, bizarni … »položaji« nosilcev vladajoče izvršne in zakonodajne oblasti (sodno vsem pomislekom na njen račun navkljub vendarle lahko malce izvzamemo). Dovolj je spremljati sage okoli preplačane »nove« sodne stavbe na Li...