Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Molitev rožnega venca je »najlepše srečanje dneva«

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 01. 10. 2021 / 09:21
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 01.10.2021 / 09:28
Ustavi predvajanje Nalaganje
Molitev rožnega venca je »najlepše srečanje dneva«
Skrivnosti rožnega venca je treba spolnjevati v osebnem življenju. FOTO: Tatjana Splichal.

Molitev rožnega venca je »najlepše srečanje dneva«

Misli, ki je zapisana v naslovu, ni izrekel kak menih, tudi ne kak starejši duhovno prekaljen kristjan, ampak mladi – zdaj že blaženi – Carlo Acutis, kateremu je bil rožni venec vsakdanji spremljevalec na življenjski poti.

Molitev rožnega venca se je začela oblikovati v 12. stoletju in odtlej močno zaznamuje življenje Cerkve in sveta. Še posebej je tej molitvi posvečen mesec oktober. 

Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar petdesetkrat ponovimo isto molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. To se nekako ne ujema z razmišljanjem sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.

Rožni venec me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušnje. Mnogotere skrbi sem položil v to molitev in v njej vedno prejel okrepčilo in tolažbo. (Sv. papež Janez Pavel II.)

Veselemu, žalostnemu in častitljivemu delu rožnega venca je papež Janez Pavel II. leta 2002 dodal še svetli del, ki govori o Jezusovem javnem delovanju. Tako je postal rožni venec skoncentriran povzetek vsebine celotnega evangelija in je namenjen premišljevanju bistvenih dogodkov odrešenjske zgodovine. 

Stopati skozi prizore rožnega venca ob Mariji pomeni napotiti se v »Marijino šolo«, da bi spoznali Kristusa, prodirali v njegove skrivnosti in razumeli njegovo oznanilo. (Sv. papež Janez Pavel II.)

Blaženi Anton Martin Slomšek je v knjigi Hrana evangeljskih naukov takole nagovarjal svoje vernike: »Povejte, ali je kaj lepšega premišljevati, kakor te rožnovenske skrivnosti, ki nam pravijo, kako smo bili odrešeni? Ali se more najti še kaka druga tako lepa in lahka molitev, kakor je sveti rožni venec? Svoj čas je bila navada, vsak večer moliti z družino rožni venec, pri nekaterih hišah tako ostra, da kdor ni pri rožnem vencu bil, tudi kruha ni dobil … Začnimo zopet z večjim veseljem moliti sveti rožni venec. Molimo ga ponoči doma, molimo ga po polju grede ob nedeljah in praznikih, molimo ga v cerkvi, pa tudi sredi svoje družine.«

Osredotočimo svoj pogled na Jezusa, ki bdi nad nami. FOTO: Tatjana Splichal.

Naj vas za molitev rožnega venca navduši še razmišljanje dominikanca Reginalda Garrigou-Lagranga (1877–1964), objavljeno v reviji Magnificat (oktober 2020):

Rožni venec je zelo koristna oblika molitve. Osvežuje nam pogled na vso krščansko moralo in duhovnost, tako da nam njuno uresničevanje predstavi po vrhunskem zgledu Jezusovega in Marijinega življenja. Skrivnosti rožnega venca je treba spolnjevati v osebnem življenju. Sleherna izmed njih je nauk o kateri izmed kreposti – na poseben način o krepostih ponižnosti, vere, potrpežljivosti in ljubezni …

Osvobaja nas od naših preveč človeških interesov in radosti in nas spodbuja k razmišljanju o veselju, osredotočenem na prihodu Odrešenika. Potegne nas iz naših nebistvenih strahov, iz trpljenja, ki ga tako nejevoljno prenašamo, in nas spominja, koliko je Jezus trpel za nas iz ljubezni, in nas uči, naj mu sledimo in nesemo križ, ki nam ga je poslala božanska previdnost z namenom, da nas prečisti. Nazadnje nas potegne iz našega zemeljskega upanja in ambicij in nas navdihuje z razmišljanjem o resnični vsebini krščanskega upanja – večnem življenju in potrebni milosti, da bi ga dosegli.

Rožni venec je več kakor prosilna molitev. Je častilna molitev, navdihnjena z naukom učlovečenega Boga; je zadostilna molitev v spomin na trpljenje našega Odrešenika; je zahvalna molitev za to, da se veličastne skrivnosti še naprej uresničujejo z nenehnim odhajanjem izvoljenih v večno slavo.

Najpreprostejši in še zmeraj najbolj vzvišen način molitve rožnega venca je ta, da med molitvijo ohranjamo oči vere zazrte v živega Kristusa, ki nas še naprej zagovarja in deluje v naše dobro v skladu s skrivnostmi svojega otroštva, javnega delovanja, trpljenja in slave. Prihaja k nam, da bi nas napravil sebi podobne. Osredotočimo torej svoj pogled na Jezusa, ki bdi nad nami. Njegov pogled ni samo prijazen in razumevajoč; je pogled Boga, pogled, ki prečiščuje, ki posvečuje, ki prinaša mir. Je tudi pogled našega Sodnika, vendar je še veliko prej to pogled našega Odrešenika, našega Prijatelja, Ženina naše duše. Rožni venec, izmoljen na tak način, v samoti in tihoti, postane najrodovitnejši pogovor z Jezusom. Obenem je tudi pogovor z Marijo, ki nas uvaja v vedno pristnejši odnos z njenim Sinom. 


Nalaganje
Nazaj na vrh