Molitev, pesem, jok
Objava:
16. 04. 2019 / 07:17
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
16.04.2019 / 10:49
Molitev, pesem, jok
Kristjani so v ognjenih zubljih že podoživljali veliki petek. Toda katedrala bo znova vstala, kajti Velikonočno jutro prinaša novo upanje.
V ponedeljek 15. aprila se je pozno popoldne zaradi obnovitvenih del vnela streha na pariški stolnici Naše Ljube Gospe. Zgorel je južni stolp in skoraj vsa streha, ki je imela stoletja staro ostrešje. V nevarnosti sta bila zvonika in čudovito pročelje, vendar je vse troje 400 pariških gasilcev uspelo rešiti. To noč so ostale odprte vse pariške cerkve, ljudje so prihajali in molili. Množica se je zgrnila in od daleč nemočno gledala plamene. Nekateri so zapeli francosko himno, drugi so prepevali Marijine pesmi, mnogi so jokali.
Pariška katedrala Notre Dame je resnično simbol vse Francije. Ponazarja francosko zgodovino, pa ne samo ustoličenje kraljev in Napoleona, ampak tudi številne vojne in samo revolucijo, postala je simbol francoskega ponosa in čudo Pariza, ki so si ga hodili ogledovat vsako leto milijoni romarjev in turistov. Preko Victor Hugoja in drugih poetov je vstopila v nacionalno kulturo in postala eden izmed simbolov francoske kulturne dediščine.
Foto: Wikipedia
Kot je dejal katedralni duhovnik, so kristjani ta dan v ognjenih zubljih že predhodno podoživljali veliki petek. Toda katedrala bo znova vstala, kajti Velikonočno jutro prinaša novo upanje.
Gotske katedrale predstavljajo v Franciji vrh srednjega veka. Takrat so se razcvetele univerze, ki so poudarjale vlogo razuma na poti k veri. Veliki Akvinec je učil, da je svetloba razuma sama sposobna priti do absolutne resnice. Katedrale pa so se prav tako pognale kvišku, k najvišji svetlobi. Njihovi stolpi so segali v nebo in okna so morala biti tako visoka, da so se lahko verniki kopali v svetlobi. A okna so kmalu postala nekaj sanjskega, saj so vitraji postali tisti zaslon, na katerem je preko barvne lepote odsevala večna svetloba. Ko bi bili tokrat poškodovani, jih ne bi znali več narediti, uničen bi bil velik del evropske umetnosti.
Francoski zgodovinarji poudarjajo, da je moderna doba z razsvetljenstvom ni bila le prelom s srednjim vekom, ampak tudi njegovo nadaljevanje. Zato je radost nad svetlobo katedral stopila tudi v zavest modernega človeka. Katedrala še danes pomeni harmonijo stavbenosti, ki se je z znanjem fizike povzpela kvišku, tudi za nas predstavlja veliko umetniško skladnost, ki je sposobna zaobjeti tako arhitekturo kot tudi odtenke barv, in končno je razodetje duha, ki se naseli v romarju, ko prepeva ali v procesiji prihaja k Marijinem oltarju.
Tudi za neverne Francoze katedrala Notre Dame pomeni bogastvo kulturne dediščine, radost svetlobe in lepote, iskanje neizrekljive presežnosti. Prav pariška stolnica Naše Ljube Gospe pa s svojima nedograjenima zvonikoma, ki morata takšna tudi ostati, govori, da človek ne zmore vsega sam, potreben je tudi milostni dar z Neba.
V tem je prav tako močna simbolika evropske kulture, ki jo hočejo sedaj Francozi skupaj z vsemi Evropejci ohraniti in znova oživiti.
Preberite tudi:
Osrednja struktura pariške Notre-Dame rešena po silovitem požaru
Kot je dejal katedralni duhovnik, so kristjani ta dan v ognjenih zubljih že predhodno podoživljali veliki petek. Toda katedrala bo znova vstala, kajti Velikonočno jutro prinaša novo upanje.
Gotske katedrale predstavljajo v Franciji vrh srednjega veka. Takrat so se razcvetele univerze, ki so poudarjale vlogo razuma na poti k veri. Veliki Akvinec je učil, da je svetloba razuma sama sposobna priti do absolutne resnice. Katedrale pa so se prav tako pognale kvišku, k najvišji svetlobi. Njihovi stolpi so segali v nebo in okna so morala biti tako visoka, da so se lahko verniki kopali v svetlobi. A okna so kmalu postala nekaj sanjskega, saj so vitraji postali tisti zaslon, na katerem je preko barvne lepote odsevala večna svetloba. Ko bi bili tokrat poškodovani, jih ne bi znali več narediti, uničen bi bil velik del evropske umetnosti.
Francoski zgodovinarji poudarjajo, da je moderna doba z razsvetljenstvom ni bila le prelom s srednjim vekom, ampak tudi njegovo nadaljevanje. Zato je radost nad svetlobo katedral stopila tudi v zavest modernega človeka. Katedrala še danes pomeni harmonijo stavbenosti, ki se je z znanjem fizike povzpela kvišku, tudi za nas predstavlja veliko umetniško skladnost, ki je sposobna zaobjeti tako arhitekturo kot tudi odtenke barv, in končno je razodetje duha, ki se naseli v romarju, ko prepeva ali v procesiji prihaja k Marijinem oltarju.
Tudi za neverne Francoze katedrala Notre Dame pomeni bogastvo kulturne dediščine, radost svetlobe in lepote, iskanje neizrekljive presežnosti. Prav pariška stolnica Naše Ljube Gospe pa s svojima nedograjenima zvonikoma, ki morata takšna tudi ostati, govori, da človek ne zmore vsega sam, potreben je tudi milostni dar z Neba.
V tem je prav tako močna simbolika evropske kulture, ki jo hočejo sedaj Francozi skupaj z vsemi Evropejci ohraniti in znova oživiti.
Preberite tudi:
Osrednja struktura pariške Notre-Dame rešena po silovitem požaru
