Lipa sprave z vencem, ki ga je dan prej ob njej položil predsednik Državnega zbora

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soboto, 2. novembra, pri Lipi sprave na Žalah v Ljubljani pripravilo molitev za umorjene rojake ter druge žrtve vojne in revolucije.

Molitev je opravil prof. dr. Janez Juhant, ki je imel tudi nagovor. Že takoj na začetku je spomnil na prof. dr. Lamberta Ehrlicha, ki so ga jeseni 1942 v Ljubljani umorili komunisti, pokopali so ga blizu Lipe sprave na Žalah, po vojni pa so ga komunisti izkopali iz groba in njegove kosti uničili neznano kje.


Molitev je opravil dr. Janez Juhant.

Spomnil je, da ko so Lambertu Ehrlichu govorili, da ga bodo umorili in so ga opozarjali, naj se umakne iz Ljubljane, je odgovarjal, da ne more pustiti svojih ljudi in jim bo ostal zvest.

Že prej je šel v Beograd in potem v Črno goro po navodilu in želji ministra Kreka, da naj s seboj odnese pomembne dokumente o Sloveniji iz Pariške mirovne konference ter drugih zadev glede samostojnosti slovenske države.

V enako zahtevnih okoliščinah ob umoru župana Bastiča je dejal fant v Horjulu: »Jaz se bom branil.«

Branili so sorodnike in druge ljudi pred brezvestnimi napadi teroristov

»Vsi, ki so pokazali to odločenost, so bili tudi pripravljeni darovati svoje življenje za vero in za domovino,« je dejal dr. Juhant.


Prišli so zvesti podporniki gibanja ob Lipi sprave.

»Dejansko so branili sorodnike in druge ljudi pred brezvestnimi napadi teroristov ter skušali preprečiti uničevanje življenj in premoženja, ki so jih svojim nasprotnikom napovedali revolucionarji.

Dodal je, da je v resnici šlo še za veliko več. Branitelji so namreč branili tudi stoletna izročila prednikov, se zavzeli za ohranitev duhovnega sveta, ki je tisočletje ohranjal slovenske rodove.

»Z vso prisebnostjo in zavzetostjo v nemogočih razmerah so posvetili in tudi žrtvovali svoja življenja za ohranjanje krščanskih oziroma ustaljenih normalnih človeških temeljev sveta in življenja.

Zato je slovenska zemlja v Kamniški Bistrici, Kočevskem rogu, Hudi Jami, na Hrastniškem in na številnih drugih krajih posejana s trupli teh mučenikov slovenskega, srbskega, črnogorskega in drugih narodov, ki so umrli v tej veri s prepričanjem, da ne smemo dopustiti, da bo komunizem poteptal in uničil izročila človeštva.«

Še danes se borimo s strahotnimi posledicami groznega eksperimenta

Opozoril je tudi, da se je kljub njihovi žrtvi komunistom za določen čas posrečilo uresničiti ta projekt.

»Velik vložek z malo učinka, kot je iz svoje revolucionarne izkušnje zapisal Črnogorec Milovan Đilas.



Zato se še danes borimo s strahotnimi posledicami tega groznega eksperimenta nad človeštvom.

Kratkovidni in omejeni pripadniki tega človeškega rodu, ki še vedno niso pripravljeni priznati te krute resnice, da je bil to slaboumen, kratkoročen in predvsem za človeka in človeštvo poguben projekt, katerega ceno plačujemo še danes.«

Nasilniška metoda se obnese le kratkoročno

Dr. Juhant je dejal, da je svetopisemska resnica, kako hitra in široka je pot v pogubo, kako ozka in zahtevna pa je pot v odrešenje.

»V osebnem še bolj pa v narodnem in svetovnem merilu se nasilniška, prevratna metoda obnese le kratkoročno in prinaša sadove le nekaterim, medtem jih drugim vzame ter jih človeško uniči.

Ostajajo pa dolgotrajna posledice in zahtevna pot prenove, ki lahko poteka le preko človeških src, prek plemenite ljubezni in človeške prisebnosti.

Po njej hodijo ljudje z vero v globlje temelje svoje biti.«

Juhantov nagovor je v celoti v priponki.


Lipa sprave, govor Janez Juhant, 2.11.2019.doc

Fotografije: Ivo Žajdela