Papež je v homiliji poudaril, da molitev, dobrodelnost in post niso zdravilo samo za nas, ampak za vse. »To so orožja duha in z njimi v tem dnevu molitve in posta za Ukrajino prosimo Boga za tisti mir, ki ga ljudje sami ne morejo zgraditi.«

Dve vrsti plačil 

Papež Frančišek je homilijo začel z ugotovitvijo, da se v današnjem evangeliju največkrat pojavi beseda plačilo, navaja spletni portal Vatican News. »Običajno je na pepelnično sredo naša pozornost bolj osredotočena na zavzetost, ki jo zahteva pot vere kot pa na nagrado, ki ji gre naproti. In vendar se danes Jezusov govor vsakič vrača k temu pojmu, plačilo, za katerega se zdi, da je gibalo našega delovanja.« A Gospod, tako papež, loči dve vrsti plačil, po katerih lahko teži človekovo življenje. »Na eni strani je plačilo pri Očetu in na drugi plačilo pri ljudeh. Prvo je večno, je pravo, dokončno in je smisel življenja. Drugo pa je prehodno, je napaka, h kateremu težimo, kadar sta občudovanje ljudi in svetni uspeh za nas najpomembnejša stvar, največje zadovoljstvo.«

Na eni strani je plačilo pri Očetu in na drugi plačilo pri ljudeh. (papež Frančišek)

Pepelenje nas hoče rešiti napake

Sveti oče nadaljuje, da nas obred pepelenja, ki ga sprejmemo na glavo, hoče rešiti napake, da bi plačilo pri ljudeh postavili pred plačilo pri Očetu. »To strogo znamenje, ki nas vodi k premišljevanju minljivosti našega človeškega stanja je kot zdravilo grenkega okusa, a je učinkovito pri zdravljenju bolezni videza. To je duhovna bolezen, ki človeka zasužnji, da postane odvisen od občudovanja drugih.« Opozarja, da bolezen videza zalezuje tudi najbolj sveta področja. »Na tem danes vztraja Jezus: tudi molitev, dobrodelnost in post lahko postanejo namenjeni sami sebi. V vsaki gesti, tudi v najlepši, se lahko skriva črv samovšečnosti.«

Tudi molitev, dobrodelnost in post lahko postanejo namenjeni sami sebi. (papež Frančišek)

»Naše srce žeja po večnosti«

Pepel nas spominja, tako sveti oče, da je posvetnost kot prah, ki ga malo vetra odnese. »Sestre, bratje, nismo na svetu zato, da bi tekali za vetrom. Naše srce žeja po večnosti. Post je čas, ki nam ga je podaril Gospod, da bi se vrnili k življenju, da bi notranje ozdraveli in hodili proti veliki noči, proti temu, kar ne mine, proti nagradi pri Očetu.« To je po njegovem pot ozdravljenja, saj ne moremo vsega spremeniti z danes na jutri. »Temu služijo molitev, dobrodelnost in post: ko so očiščeni postnega pepela, očiščeni hinavščine videza, spet dobijo vso svojo moč in obnovijo živ odnos do Boga, do bratov in do sebe.«

 Bogoslužje je potekalo v baziliki svete Sabine. FOTO: Vatican Media/zajem zaslona

Dobrodelnost nas osvobaja sužnosti

Če je molitev resnična, se mora spremeniti v dobrodelnost. Dobrodelnost pa nas osvobaja najhujše sužnosti, sužnosti samim sebi. »Postna dobrodelnost, ki jo je očistil pepel, nas vrača k bistvenemu, k notranjemu veselju, ki je v dajanju.«

Papež je ob koncu homilije podčrtal, da post ni dieta, »ampak nas osvobaja samozadostnosti obsesivnega iskanja fizičnega dobrega počutja, da nam pomaga ohranjati kondicijo ne telesa, ampak duha. Post nam pomaga, da damo pravo vrednost stvarem. Post ne sme biti omejen samo na hrano,« je bil jasen Frančišek.

Učinki molitve, dobrodelnosti in posta niso skrivni

Če molitev, dobrodelnost in post zorijo na skrivnem, pa njihovi učinki niso skrivni, je zaključil papež. »Molitev, dobrodelnost in post niso zdravilo samo za nas, ampak za vse. Pravzaprav lahko spremenijo zgodovino. Najprej zaradi tega, ker tisti, ki doživijo njihove učinke, te učinke skoraj nezavedno prenašajo tudi na druge. Predvsem pa, ker so molitev, dobrodelnost in post glavni načini, ki omogočijo Bogu, da posega v našem življenju in v življenju sveta. To so orožja duha in z njimi v tem dnevu molitve in posta za Ukrajino prosimo Boga za tisti mir, ki ga ljudje sami ne morejo zgraditi.«