Molitev cerkvenega učitelja sv. Bonaventura
Molitev cerkvenega učitelja sv. Bonaventura
Presuni, presladki Gospod Jezus, globino in notranjost moje duše z najslajšo in najzdravilnejšo rano svoje ljubezni, z resnično in čisto in najsvetejšo apostolsko ljubeznijo, da bo moja duša medlela in se topila vedno v ljubezni in koprnela edinole po tebi; po tebi naj hrepeni in koprni po tvojem bivališču, želi biti razvezana in bivati pri tebi.
Daj, da bo moja duša čutila lakoto po tebi, angelskem kruhu, okrepčilu svetih duš, po našem vsakdanjem, nadnaravnem kruhu, ki ima v sebi ves sladki okus in vso blago radost.
Tebe, ki žele vate zreti angeli, naj bo moje srce vedno lačno in naj tebe uživa in s tvojim sladkim okusom naj se napolni notranjost moje duše. Naj jo vedno žeja po tebi, viru življenja, viru modrosti in vednosti, viru večne luči, potoku slasti, obilju hiše božje.
K tebi naj se obrača, tebe išče, tebe najde, k tebi hiti, k tebi dospe, o tebi premišljuje, o tebi govori in vse dela v hvalo in slavo tvojega imena s ponižnostjo in razsodnostjo, z ljubeznijo in veseljem, z lahkoto in občutjem, z vztrajnostjo do konca.
Ti sam bodi vedno vsa moja nada, vse moje zaupanje, moje bogastvo, moje veselje, moja prijetnost, moja radost, moj pokoj in moja tolažba, moj mir, moja miloba, moja dišava, moja sladkost, moja hrana, moje okrepčilo, moje pribežališče, moja pomoč, moja modrost, moj delež in moja posest, moj zaklad, v katerem naj bosta stalno in trdno in nepremakljivo vedno ukoreninjena moj duh in moje srce. Amen.