Foto: Tatjana Splichal

P. dr. Tadej Strehovec odhaja 10. oktobra ob 10. uri na prvo izmed predvidenih šestih obravnav v postopku, v katerem se je po odločitvi okrožnega državnega tožilca znašel, ker naj bi kot direktor Zavoda KUL.si »javno spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na političnem ali drugem prepričanju«. »Sam sploh nisem glavna tarča tega postopka – glavna tarča je celotna slovenska javnost, še posebej pa njen katoliški del, da bi se v razmerah, ko imamo sicer v ustavi zagotovljeno pravico do svobode izražanja, samocenzurirali,« komentira zadevo dr. Strehovec.

Eno izmed standardnih vprašanj, ki preverjajo zaupanje v različne institucije države in civilne družbe, je tudi tisto, ki želi izmeriti odnos do pravosodja. Kako bi ocenili lastno zaupanje v slovensko pravosodje na lestvici ocen od 1 do 5?

(Premislek) Svoje zaupanje v pravosodje bom lahko izmeril, ko bo končan sodni postopek, v katerem sem se znašel. Se mi pa na stopnji, na kateri sem trenutno v tem postopku, zastavlja upravičeno vprašanje, kakšna je lahko stopnja zaupanja – moja in vseh drugih državljanov – v državno tožilstvo, ki v mojem primeru začenja sodni pregon na izrazito neutemeljen način. Tudi v preteklosti je bilo že precej podobnih primerov, ko so bili pregoni izvedeni, pa so se pozneje izkazali za krivične. Vse to krni ugled celotnega pravosodja. Državljani imamo pravico do kakovostnega pravosodja in tako tudi do kakovostnega državnega tožilstva.

Svoj odnos do pravosodja boste torej postopno do dokončne sodbe oblikovali od 10. 10. naprej, ko se ob 10. uri začne prva od predvidenih šestih obravnav v sodni zgodbi država proti direktorju Zavoda KUL.si. Povejva za­radi jasnosti še enkrat: Zakaj ste pravzaprav dobili vabilo na to sodno obravnavo?

Zadeva je povezana z dogajanjem februarja 2016, ko je Zavod Božji otroci organiziral molitev za pokojne nerojene otroke pred ljubljansko porodnišnico. Hkrati se je oblikovala skupina državljanov, aktivistov nevladnih organizacij, ki so na policijo in državo naslovili zahtevo, da je treba tem katoličanom omejiti ali celo odvzeti njihove ustavne pravice, tj. pravico do javne molitve – torej do verske svobode, pravico do zbiranja na javni površini in pravico do svobode izražanja. Te zahteve so zapisali v posebni peticiji, ki so jo objavili tudi v nekaterih medijih, med drugim v spletni Mladini. Peticijo in njene podpisnike so nato objavili tudi simpatizerji našega zavoda, ki imajo dostop do naše spletne strani, in jo pospremili s komentarjem, da je to seznam članov slovenskega abortivnega lobija, ki je odgovoren za smrt nerojenih otrok. Kmalu po tej objavi so bile na policijo vložene ovadbe zaradi domnevnega sovražnega govora. Policija v objavi na naši spletni strani ni prepoznala sovražnega govora in je ovadbe zavrnila, ovaditelji pa so šli s pomočjo odvetniških firm na okrožno državno tožilstvo in tam vložili ovadbo. Državno tožilstvo je potrebovalo dve leti, da je zadevo do začetka letošnjega poletja sprocesiralo. In tako imamo 10. oktobra prvo sodno obravnavo.

Ovadbo proti vam so sprožili ljudje, predstavniki ustanov, ki imajo sicer polna usta pravic in svoboščin, spoštovanja drugačnosti ipd., zdaj pa skušajo preko države doseči utišanje drugačnega pogleda na dostojanstvo človeka, kot ga sami zagovarjajo. Ali ni v tem nekaj protislovnega?

Ob tem vprašanju mi najprej pride na misel srečanje izpred nekaj let, na katerem mi je kolega rekel: »Nekateri aktivisti, ki se deklarativno zavzemajo za strpnost, spoštovanje, mir, nenasilje, so morda najbolj nasilni ljudje našega časa.« Sam sprva temu nisem verjel, vendar sem kasneje, recimo v okviru družinskih referendumov v letih 2012 in 2015, tudi na lastni koži začutil, kaj dejansko pomenita tovrstna aktivistična strpnost in spoštovanje: zdi se, da ju ti ljudje zagovarjajo samo za tiste, ki se z njimi strinjajo, vedno pa se izjemno nestrpni, celo kristjanofobični, ko gre za katoličane. Delujejo po pravilu: strpni smo do vseh ljudi, razen do katoličanov. To je nesprejemljivo in znamenje hipokrizije.

Celoten intervju si preberite v novi številki Družine.

Odzive na sodno obravnavo proti p. Tadeju Strehovcu lahko preberete v rubriki Kristjani v javnosti, ki je v tokratni številki izjemoma na 20. strani.

Vabljeni na shod v podporo dr. Tadeju Strehovcu

Zbor bo v sredo, 10. oktobra, ob 9. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani (pod spomenikom), od koder bomo skupaj krenili proti Okrajnemu sodišču v Ljubljani (Mali trg 6). Vabljeni tudi na druge shode, ki bodo na dneve naslednjih sodnih obravnav: 12. oktobra ob 10. uri; 19. oktobra ob 9. uri; 24. oktobra ob 9. uri; 7. novembra ob 9. uri in 16. novembra ob 9. uri.

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu (24kul.si)