»Molim, da bi se zgodil čudež, če je to prav. Če je prav drugače, bom sprejela.«
»Molim, da bi se zgodil čudež, če je to prav. Če je prav drugače, bom sprejela.«
V Poljanski dolini, ob vznožju Blegoša, leži slikovita vasica Lovsko Brdo. Na kavo tja nas je povabila Lucija Justin in nam razodela del svoje življenjske zgodbe. Pripoveduje doživeto, z nasmeškom. A ne le, da je ta občasno grenak, včasih ga zamenjajo tudi orošene oči. Lucija je namreč morala skozi številne zdravstvene preizkušnje, ki se najverjetneje žal še niso končale. Ne glede na vso bolečino pa ne izgublja zaupanja v Boga in hvaležnosti vsem, ki so ji in ji še vedno stojijo ob strani, predvsem možu in zdaj 11-letni hčerki. »Vse te bolezenske težave so me naredile bolj samostojno, odgovorno, samozavestno, drzno. Vera mi pomaga, da laže premostim vsakdanje težave in seveda tudi tiste, povezane z boleznijo,« ugotavlja.
Alarm za jetra
Lucija živi s presajenimi jetri, čeprav ni nikoli pila niti alkohola niti gaziranih pijač. Rada bi delala, a trenutno še ne more. Več let je že na bolniškem dopustu. Njene težave, ki so bile zaznamovane s številnimi obiski ordina...