V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).

Mokrišča magnet za obisk narave in turizem

»Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja, ki predstavljajo velik magnet za obiskovanje narave in turizem,« poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Med njimi so naravni rezervat Zelenci, ki predstavlja eno najbolj obiskanih mokrišč alpskega dela Slovenije, Lovrenško barje na Pohorju, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, naravna rezervata Škocjanski zatok in Ormoške lagune, Ljubljansko barje, šotna barja na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku, Pivška presihajoča jezera ter Sečoveljske soline in naravni rezervat Škocjanski zatok. Sečoveljske soline in Škocjanski zatok predstavljata slani mokrišči.

 Cerkniško jezero. FOTO: Andrej Praznik

Mokrišča – ledvice pokrajine

Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico, ob današnji priložnosti spominjajo na okoljskem ministrstvu. »To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše ter zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev.« S tem prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. »Mokrišča so naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, zato jim rečemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti.«

Škocjanske jame. FOTO: Andrej Praznik

Podpis pogodbe v Ramsarju

Pred 60 leti je švicarski ornitolog, naravovarstvenik in človekoljub dr. Luc Hoffmann organiziral mednarodno konferenco MAR. Na njej so vlade, nevladne organizacije in strokovnjaki za mokrišča sprejeli pobudo za pripravo mednarodne pogodbe za mokrišča in seznama mednarodno pomembnih mokrišč. Usklajevanje besedila konvencije je potekalo osem let. 2. februarja 1971 so predstavniki prvih 18 držav v iranskem mestu Ramsar podpisali Konvencijo o mednarodno pomembnih mokriščih, ki so mednarodnega pomena zlasti kot habitati vodnih ptic. Mokrišča po podatkih OZN predstavljajo enega najhitreje izginjajočih ekosistemov na svetu. Ocenjujejo, da smo v zadnjih 300 letih izgubili 90 odstotkov površin mokrišč.