Ko se je hebrejsko ljudstvo množilo v Egiptu, je faraon ukazal umoriti vsakega hebrejskega dečka. Mojzesova mati pa je dečka skrila v košaro in jo položila v Nil. Zaradi pogumnega dejanja dveh babic, Mojzesove matere, njegove sestre ter faraonove hčere, ki so se odločile služiti življenju in ne smrti, Mojzes preživi. Potem ko odraste v faraonovi palači, nekega dne ubije Egipčana ter iz strahu zbeži v Midjansko puščavo, kjer 40 let pase drobnico svojega tasta. Tam doživi klic iz gorečega grma, ki je razodetje »Boga živih«. Kljub Mojzesovim ugovorom ga Bog pošlje rešit mučeno ljudstvo, da ga prepelje čez Rdeče morje na suho. V tem se že skriva podoba našega odrešenja iz »egipta« greha v svobodo Božjih otrok. Mojzes navkljub trdovratnemu in upornemu ljudstvu, s katerim 40 let potuje skozi puščavo, ostaja zvest Gospodov služabnik. Ko naposled pridejo do obljubljene dežele, jih vanjo sme vstopiti le nekaj, Mojzes pa umre na gori Sinaj, s pogledom, zazrtim vanjo. Njegova obljubljena dežel...