Kako ste se začeli ukvarjati z jasličarstvom?

Tako, da sem opazil, da kljub temu, da izdelovanje in umeščanje pohištva v prostor zahteva določeno mero ustvarjalnosti, sem zgolj z delom na tem področju težko izrazil svojo »umetniško« plat. Zato sem sčasoma začel razvijati zanimanje za manjše, na začetku predvsem lesene izdelke, kot so uhani, ogrlice, obeski, manšetni gumbi, kravatne sponke, lesena pisala ipd., zadnja leta pa sem se postopoma navdušil tudi nad izdelavo jaslic.

Na Facebook strani Ljubitelji jaslic ste objavili svoje delo s podrobnimi detajli v jaslicah. Zakaj ste se tega lotili, zakaj se vam lepo pripravljene podrobnosti zdijo pomembne za jaslice?

Trgovin, ki danes pri nas ponujajo kvalitetne in na pogled lepe dodatke k jaslicam, je zelo malo. Ponudba ni ravno pestra, v Sloveniji so po večini na voljo plastične figurice s površno poslikavo, izdelane v kateri od azijskih držav. Že če si malo izbirčen pri postavljanju in ideji, kako naj bi na koncu vse skupaj izgledalo, je izbira dodatkov kar velik izziv. Zato sem pred leti hlevček in nekaj manjših dodatkov poskušal izdelati sam ter v tem našel nov izziv. Danes, ko je za mano izdelava že več kompletov, predvsem veliko pozornosti posvečam dodatkom, kot so različna kmečka orodja (grablje, vile, vedra, sekire) ter dodatki h glavni štalici. Začel sem z drvarnico, nazadnje pa naredil kar celo vas.

Morajo pa biti seveda predmeti izdelani prefinjeno in elegantno.

Menim, da ravno te male podrobnosti popestrijo jaslice in jim dajo poseben čar. Morajo pa biti seveda predmeti izdelani prefinjeno in elegantno. Pozoren je treba biti, da jaslice niso preobremenjene z dodatki, najti je treba pravo razmerje. Dodatki morajo lepo sovpadati s celoto podobo jaslic.

Kakšna čustva, misli in spomine v vas obujajo jaslice in njihovo ustvarjanje?

Verjetno se vsak ob omembi jaslic spomni na svoje otroštvo in božični čas, na vse običaje, ki so spremljali praznovanje božiča, na čarobnost in domačnost. Na žalost je tega zaradi hitrega tempa življenja in pritiska potrošnje vedno manj. Tudi mene jaslice spominjajo na otroštvo, zimski čas, ko so bile še prave zime in pokrajina za božič zasnežena. Spomnim se, kako smo se pripravljali na čarobni mesec december, na ata in mamo (t. j. stara starša, ki jim v naših krajih pravimo ata in mama), ko smo skupaj nabirali mah. 

Prva opravila so se začela že v novembru in stopnjevala pričakovanje do trenutka, ko smo dejansko začeli s postavitvijo jaslic. Prvi spomin, ki se prebudi v mojih mislih, je stara kmečka hiša, še vedno se spominjam vonja na hodniku hiše, v kateri je bila krušna peč, na kateri se je tudi sušil nabrani mah. Zvečer je mama iz stare omare prinesla škatlo s starimi glinenimi figurami, ki jih hranim še danes. Ta občutek bi želel ljudem pričarati s svojimi izdelki. Želim si, da bi izdelki izžarevali domačnost, toplino in v ljudeh še dolga leta vzbujali lepe spomine.

Kaj mislite o kakovosti jaslic, ki se danes postavljajo povsod po Sloveniji?

Zaradi občutljivega pogleda v pomenljive jaslice potrebuje gledalec ali izdelovalec le malo domišljije, da dobi občutek, da je priča in del prikazanega dogajanja. Sam se, kot že omenjeno, vedno osredotočam na stare kmetije in zgradbe, moj glavni cilj pa je sooblikovati lokalno kulturo, ki izraža in odseva nepogrešljiv obraz naše lepe dežele. Celoten prostor, kjer živimo, so jaslice. Gore, doline, kmetije ... Kamor koli pogledaš, vidiš jaslice. Če se z odprtimi očmi odpravite stran od glavnih prometnic, boste odkrili vse to in še veliko več. Za ljubitelje jaslic je narava neizčrpna zakladnica: korenine, lubje, mahi, lišaji in nudbe, kot sem že zapisal. Upam, da se bo pogled na pomen jaslic ponovno vrnil h koreninam in tradiciji.

Moj glavni cilj pa je sooblikovati lokalno kulturo, ki izraža in odseva nepogrešljiv obraz naše lepe dežele. Celoten prostor, kjer živimo, so jaslice.

Prebrali ste del intervjuja, ki je bil objavljen v reviji Jaslice (2023).