Kaj naj bo del praznične večerje, koliko časa posvetiti kuhanju, kako zadostiti različnim željam in okusom družinskih članov? Na ta in podobna vprašanja odgovarja inženirka živilske tehnologije in prehranska svetovalka Mojca Koman, ki poudarja, da ji je tradicija pri srcu, a ne želi, da bi jo omejevala pri njenem kulinaričnem ustvarjanju.

Praznične večerje znajo biti zelo obilne. Kakšna hrana je najbolj priporočljiva, da preveč ne obremeni našega telesa?

Vedno, in to velja tudi za praznik, zagovarjam, da mora biti prehrana pestra. Rada poudarim, da ni nezdravih jedi, so zgolj nezdravi jedilniki. Zato za praznični obrok nikar ne izpustite zelenjave. Navadno vsi raje izberemo le všečne jedi, na manj všečne pa namerno pozabimo. Všečne jedi so skoraj vedno sladke, mesne ali vsaj močnate.

Nikogar ne poznam, ki bi na božično pogrnjeni mizi izbral le solato, še solata ali zelenjavna priloga sta redki. Pa sta pomemben del obroka, ki praviloma pomagata prebaviti ostalo in nam pripomorejo, da se po obroku ne počutimo težke, napihnjene. Če vas s tem nisem prepričala, vas bom mogoče z zadnjim – višek dobre hrane telo skladišči v tiste kilograme, zaradi katerih pregovorno v januarju začnemo hujšati, se »razstrupljati«. Vse to je povsem nepotrebno, če tudi za praznik izbiramo različna živila.

Prazniki so vedno preizkus naše volje in kako trdni vrednoti sta za nas zdravje in zdrav življenjski slog. Vsi bi morali stremeti k temu, da bi bil januar enak mesec kot drugi v letu, ne pa mesec odrekanj. Morda dodaten nasvet, prazničen obrok ni nikoli brez sladice, zato si na krožnik naložimo manj kot sicer, da je prostor vsaj še za kos potice, ki je praviloma precej kalorična.

Prazniki so vedno preizkus naše volje in kako trdni vrednoti sta za nas zdravje in zdrav življenjski slog. (Mojca Koman)

Kdaj začeti s kuhanjem večerje, da nas ne "povozi" čas? Priprave so najbrž velikega pomena?

Tu vas bom presenetila z odgovorom, da je vse res odvisno od obilnosti večerje, koliko jedi smo si zamislili, kako zapletene so za pripravo in tudi od spretnosti kuharja. Sama sem sposobna kosilo ali večerjo skuhati v pol ure, nekdo drug pa enako komaj v dveh urah. Nekako je smiselno, da si za pripravo prazničnega obroka vzamemo dve uri, da smo mirni in imamo čas tudi za ureditev mize ter da si snamemo predpasnik, preden sedemo k mizi. Sicer pa, že preprosta pečenka potrebuje dve uri peke in priprav, kar je pametno upoštevati.

Posamezni člani družine imamo različne okuse in želje. Kako jim zadostiti, da bomo na koncu vsi zadovoljni?

Pri nas za praznik sprejemamo želje. In ne sledimo tradiciji. Praznično je pri nas predvsem drugače, se pravi posebno. Potrudim se, da je vsak zadovoljen in slišan, to se mi zdi res ključno. Navadno se nekaj dni pred praznikom na »sestanku« ob čaju pogovorimo, kakšne so želje, kaj kdo pričakuje od praznikov in to potem nekako uvrstim na jedilnik.

Mojca Koman: »Tradicija mi je ljuba, vendar le do te mere, ko me ne omejuje v mojem ustvarjanju.« FOTO: Krištof Koman

Kako pa lahko v božični večerji vendarle prepletemo tradicijo naših babic in sodobne kulinarične pristope?

Tradicija mi je ljuba, vendar le do te mere, ko me ne omejuje v mojem ustvarjanju. Zato se je ne oklepam tako močno kot morda drugi. Sledim tudi svojim občutkom in temu, kar tisti hip zmoremo. V moji družini namreč otroci veliko sodelujejo v župniji v različnih skupinah, zato je skoraj nemogoče imeti skupno božično večerjo, da bi si zanjo vzeli veliko časa, tako za pripravo kot sam obrok. Skupaj se dogovorimo za najbolj primerno uro, da smo vsi za mizo, večerjamo pa, kar zmoremo tisti dan pripraviti. To se mi zdi pomembneje kot slediti temu, da mora biti na mizi bakalar ali klobase ali pečenka in zapletene priloge, ker je tako delala že prababica oziroma je bilo to od nekdaj, pa temu nihče ne ve več pomena.

Nekako je smiselno, da si za pripravo prazničnega obroka vzamemo dve uri, da smo mirni in imamo čas tudi za ureditev mize ter da si snamemo predpasnik, preden sedemo k mizi. (Mojca Koman)

Nam lahko zaupate, ali že veste, kaj bo na vaši mizi na sveti večer?

Najbrž bodo ocvrti zrezki, ker jih le malokrat ocvremo. Da je to za nas nekaj posebnega in prazničnega, so mi že namignili. In velika skleda solate ter potica, kup piškotov in peciva, čeprav hči tokrat prosi tudi za tradicionalno francosko božično čokoladno rulado. Otrokom praviloma privoščimo tudi posebno pijačo, ki jo postrežemo v visokih kozarcih. Mizo vedno svečano okrasimo in to bomo naredili tudi letos.