V nedeljo pojdeva na Svetega Jošta, je rekel ata in meni je zaigralo srce. Na Svetgajošta, to pa ni kar tako. Zvon od tam gori se je oglasil vsak dan, kadar je pa v poletni pripeki naznanil hudo uro, me je zaskelelo okoli srca.

Torej na Jošta bova romala z atom in to je pomenilo, da bom tam tik pod vrhom pri znamenju odložila križec, ki mi ga bo iz leskovih palic naredil ata. Kdor poroma prvič tja gor k cerkvi, mora pri znamenju pustiti križec.

Kaj jih je bilo tam!

Pa v turen sva šla! Visoko gor k zvonu s Prešernovimi verzi.

Moj bron je najden bil v dnu morja, ko bitko v Heladi končal je Navarin …

A najlepše je to, da je Sveti Jošt moj sosed. Vse dni se ogledujeva. Toda po svetih štengah tam gori že dolgo nisem kleče primolila do vrha.

Brezje so moja druga, a najpogostejša romarska smer. Od tam se vedno vrnem sveže umita, kot da me je oblila čista milost z neba.

V hudih letih je na Brezjah vsa ce...